V Sloveniji potrdili prvi primer opičjih koz

"Zdravstveno stanje bolnika, ki je simptome razvil po vrnitvi s Kanarskih otokov v Slovenijo, je dobro," je povedal predstojnik centra za nalezljive bolezni NIJZ Mario Fafangel

V Sloveniji so pri moškem potrdili prvi primer opičjih koz. Gre za uvožen primer s Kanarskih otokov, zdravstveno stanje bolnika, ki je simptome razvil po vrnitvi domov, je dobro, je povedal predstojnik centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel. Tveganje za okužbo za splošno prebivalstvo je nizko.

"Zadeva ni preambula nove epidemije, ampak gre za posamične primere, ki jih obvladujemo," je v današnji izjavi za medije povedal Fafangel. Poudaril je, da je bolezen epidemiološko lažje obvladljiva kot covid-19 in gre za že znano bolezen.

Bolezen opičjih koz je tako bistveno manj prenosljiva kot covid-19, poleg tega je oseba kužna šele po pojavu simptomov, podobnim gripi, in izpuščaju. Ta spominja na izpuščaj ob vodenih kozah oz. noricah, vendar so kožne spremembe bistveno večje in lahko pustijo brazgotine, je pojasnila predstojnica ljubljanske klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Tatjana Lejko Zupanc.

Bolezen se sicer začne s povišano telesno temperaturo, glavobolom, bolečino v mišicah, povečanimi bezgavkami, izpuščaj se pojavi približno čez dva dni. Najprej kot madeži na koži, nato nastanejo mehurčki, ki počijo, ko se rane zacelijo in krasta odpade, pa oseba ni več kužna. "Zapletov ni pričakovati, razen če bi prišlo do dodatne okužbe z bakterijami in bi se kožne spremembe zagnojile," je dodala Lejko Zapanc.

"Tveganje za splošno prebivalstvo je ocenjeno za nizko. Večje je tveganje za osebe, ki imajo več tesnih stikov," je dejal Fafangel. Do prenosa namreč prihaja ob tesnem stiku, in sicer ob stiku s kožnimi ranami okuženega ali ob stiku z materiali, ki so se dotikali kože okuženega, na primer posteljnino, je pojasnil.

Prav tako lahko pride do okužbe z izmenjavo telesnih tekočin ali kapljično, če ima oseba znake respiratorne okužbe. Tudi v primeru takšnega prenosa mora biti stik tesen in trajati mora nekaj časa, zato ni bojazni, da bi se bolezen hitro prenašala.

"Tveganje za splošno prebivalstvo je ocenjeno za nizko. Večje je tveganje za osebe, ki imajo več tesnih stikov."

Mario Fafangel,
predstojnik centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ)

Fafangel je prepričan, da bomo verigo prenosov v Sloveniji hitro ustavili, pri tem pa je ključno upoštevanje zdravniških priporočil. Osebe, ki so bile v tveganem stiku z okuženim, naj bodo v 21 dneh od stika pozorne na svoje zdravstveno stanje. Bolezen opičjih koz sicer ni karantenska, zato se lahko v tem obdobju prosto gibljejo. Okuženim osebam pa priporočajo, da ostanejo doma tri tedne oz. dokler ne odpadejo kraste.

Lejko Zupanc okuženim osebam še svetuje, naj se izogibajo tudi stikom z družinskimi ljubljenčki, sploh z manjšimi, kot so glodavci, ki se lahko okužijo in ki bi lahko teoretično predstavljali rezervoar za nadaljnje širjenje. Če gre okužena oseba v javnost, naj uporablja kirurško masko.

Vodja laboratorija na katedri za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani Tatjana Avšič-Županc je povedala, da so že ob prvih informacijah o izbruhih v tujini pripravili protokole za ravnanje ob sumu na okužbo z virusom opičjih koz.

O sumu so jih obvestili v ponedeljek popoldne, okužbo so takoj potrdili s tremi PCR-testi. Vzorec trenutno sekvencirajo, da ugotovijo njegovo nukleotidno zaporedje. Obstajata dve različici virusa, zahodnoafriška in centralnoafriška. Prva, ki se širi v zadnjem času, je blažja, moški, ki so mu v Sloveniji potrdili okužbo, je okužen s to različico, je še povedala.

Za zdravljenje opičjih koz je registrirano eno zdravilo - tecovirimat, ki ga v Evropi trenutno ni, se pa pogajajo o dobavi manjših količinah, če bi bile potrebne. Drugo zdravilo, cidofovir, pa je na voljo, je povedala Lejko Zupanc. Pri večini okuženih sicer ni potrebna hospitalizacija, tudi moški, pri katerem so v ponedeljek potrdili okužbo, ni v bolnišnici.

Trenutno sta za preprečevanje bolezni na voljo dve cepivi; eno je cepivo proti črnim kozam, ki je učinkovito tudi proti opičjim kozam, in drugo, ki je registrirano tako za opičje koze kot za črne koze. Z njim bi bilo po besedah infektologinje najbolj smiselno cepite laboratorijske delavce. O dobavi tega cepiva se že pogajajo.

Stanje budno spremlja tudi ministrstvo za zdravje, po potrebi po sprejelo ukrepe, je povedala vodja sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na ministrstvu Mojca Gobec. Stroka je medtem že predlagala, da se opičje koze uvrstijo na seznam poklicnih bolezni po zakonu o nalezljivih boleznih, kar bo po njenih besedah omogočilo spremljanje in boljšo komunikacijo z mednarodnimi organizacijami.

O prvem primeru opičjih koz v Sloveniji so sicer obvestili že vse pristojne mednarodne institucije.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) opičje koze povzroča virus, soroden virusu, ki je kriv za bolezen črnih koz, ki je bila z globalno kampanjo cepljenja izkoreninjena leta 1980. Gre za bolezen, ki se na ljudi prenese z živali, praviloma z glodavcev in primatov, in se najpogosteje pojavlja v tropskih gozdnatih predelih Srednje in Zahodne Afrike.

1yVOgZowTdY