STA

24. 5. 2022  |  Družba

Otroke v Sloveniji ogrožata stanovanjska prikrajšanost in energetska revščina

Večina bogatih držav ustvarja nezdrave, nevarne in škodljive pogoje za otroke po svetu. Med 39 najbogatejšimi državami sveta je Slovenija med slabšimi na področju onesnaženosti zraka, nizko je tudi zadovoljstvo z življenjem med otroki, v poročilu ugotavlja Unicef.

Večina bogatih držav ustvarja nezdrave, nevarne in škodljive pogoje za otroke po svetu. Med 39 najbogatejšimi državami sveta se je na področju zagotavljanja varnega okolja za otroke Slovenija uvrstila na osmo mesto. Med slabšimi je na področju onesnaženosti zraka, nizko je tudi zadovoljstvo z življenjem med otroki, v poročilu ugotavlja Unicef.

Sklad ZN za otroke (Unicef) tudi letos predstavlja poročilo iz serije, ki razvršča države EU in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) glede na blaginjo otrok. V poročilu Prostori in kraji (Places and Spaces) primerja stanje na področju zagotavljanja varnega okolja za otroke v 39 državah.

V poročilu, ki ga je pripravil Unicefov raziskovalni center Innocent, so bili upoštevani kazalniki, kot so izpostavljenost škodljivim onesnaževalcem, vključno s strupenim zrakom, pesticidi, vlago in svincem, nadalje dostop do svetlih in zelenih območij ter varnih cest, pa tudi stopnja, na kateri države prispevajo k podnebni krizi, porabi virov ter odlaganju elektronskih odpadkov.

V skupni razvrstitvi se med najboljše države za otroke uvrščajo Španija, Irska in Portugalska, a sodeč po kazalnikih prav nobena država EU in OECD ne zagotavlja varnega okolja za otroke. Med sosednjimi državami se je Italija uvrstila na šesto mesto, Madžarska na 18., Avstrija na 19. in Hrvaška na 23. mesto. Na dnu lestvice so ZDA, Kostarika in Romunija.

Slovenija se je na področju zagotavljanja varnega okolja za otroke uvrstila v zgornjo četrtino, na osmo mesto. Med slabšimi je na področju onesnaženosti zraka s prašnimi delci in izpusta emisij CO2. Povprečna vrednost izpostavljenosti delcem PM2,5 v Sloveniji je 17,1 mg na m3, s čimer se država uvršča na 31. mesto od 43 držav OECD.

Otroke v Sloveniji ogrožata tudi stanovanjska prikrajšanost in energetska revščina. Podatki iz 2019 kažejo, da 19,3 odstotka otrok v Sloveniji živi v vlažnih in plesnivih bivalnih enotah (25. mesto), 8,7 odstotka gospodinjstev pa živi v prenatrpanih domovih (19. mesto).

Zaskrbljujoč je tudi podatek, da bi za normalno življenje potrebovali kar 3,1 Zemlje, če bi vsi prebivalci sveta porabljali vire v enaki meri kot prebivalci Slovenije (23. mesto), poleg tega pa se naša država segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. V letu 2019 pa je bilo zgolj 0,57 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) namenjenega izdatkom za zaščito okolja (25. mesto).

Poročilo sicer tudi kaže, da je Slovenija v skupini držav, ki so najmanj onesnažene s pesticidi na območjih, kjer živijo otroci, in med državami z najmanj komunalnimi odpadki na prebivalca.

Zaskrbljujoče je tudi nizko zadovoljstvo z življenjem med otroki. Epidemija covida-19 je pokazala, kako lahko pretresi v zunanjem svetu vplivajo tudi na počutje. Z izolacijo, soočanjem s strahovi in žalostjo so se duševne stiske otrok v Sloveniji še poglobile. Med 28 državami so otroci iz Slovenije na 21. mestu po zadovoljstvu z življenjem (merjeno med 15-letniki), še navaja poročilo.

Iz Unicefa Slovenija so pri tem pripravili priporočila oblikovalcem politik, ki med drugim pozivajo k implementaciji okoljske politike po meri otrok ter oblikovanju čezsektorskega in vsevključujočega akcijskega načrta. Ta enakovredno vključuje vse deležnike in ki bo postavil okoljsko pravičen nacionalni okvir, namenjen zaščiti otrok ter mladih pred onesnaženim zrakom, vodo, trdimi odpadki in hrupom.

Med priporočili je tudi določitev zakonsko obvezujočih ciljev, ki bodo omejili priporočene mejne vrednosti za trde delce v okolici vrtcev, šol in izobraževalnih institucij.

Prav tako je potrebno vzpostaviti poseben sklad za zaščito otrok pred onesnaženim zrakom ter rezervacijo proračunskih sredstev za sklad iz okoljskih davkov, vse dokler ne bodo ravni onesnaženosti dosegle vrednosti, ki niso škodljive za zdravje otrok. Nenazadnje pa je treba zagotoviti tudi vključevanje otrok in mladih v oblikovanje strategij za obvladovanje podnebnih sprememb, so še navedli v danes objavljenem sporočilu Unicefa Slovenija.

3HvzuFCugRU

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.