Je Janša res retvital Aristotela?

Šef SDS ne samo, da prezira filozofe, kar dokazuje že dolga desetletja, ne le, da se norčuje iz kritikov, žal verjetno ne ve niti, da ni retvital Aristotela

Redko se zgodi, da se politiki navdušujejo nad mišljenjem, še redkeje jim je všeč smisel kritičnosti v življenju in najbrž tudi v politiki: »Obstaja samo en način, kako se izogniti kritiki: ne stori ničesar, ne reci ničesar in ne bodi nič.«

Zelo veliko ironije je v dejstvu, da Janez Janša retvita Aristotela. Še več ironije tiči v vsebini retvita, da se splača ali da je potrebno biti kritičen v življenju. Da je preblisk prepričal nekoga, ki intenzivno prezira in zavrača kritiko na svoj račun in serijsko diskreditira vsakogar, ki ne misli enako kot on?

In potem je tu še tretja ironija navedene motivacijske misli: šef SDS ne samo, da prezira filozofe, kar dokazuje že dolga desetletja, ne le, da se norčuje iz kritikov, žal verjetno ne ve niti, da ni retvital Aristotela. Kajti avtor citirane domislice je zelo očitno ameriški pisatelj Elbert Hubbard, ki je v knjigi »Little Journeys to the Homes of American Statesmen« v političnem kontekstu ugotavljal: »Če se želite izogniti moralnemu in fizičnemu umoru, ne delajte ničesar, ne govorite ničesar, ne bodite nič – sodite v pozabo, kajti le v pozabi se skriva varnost.«

Premišljene zlorabe v pripisu avtorstva so pogoste in številne motivacijske domislice se hvalijo z antičnimi misleci, s čimer je vedno mogoče dvigovati težo in pomen izrečenega. No, omenjeni Hubbard se je imel za anarhista in socialista. V nekem svojem spisu je povedal: »Vsi dobri ljudje so anarhisti. Vsi kultivirani, prijazni ljudje, vsi gospodje, vsi pravični ljudje so anarhisti. Jezus je bil anarhist.«

Skrbeti bi nas moralo še nekaj drugega. Slovenski oblastniki radi prezirajo filozofijo in jo stigmatizirajo. Janša je lani med drugim napadal filozofe z mislijo, da le redko iz dobrega filozofa nastane dober zdravnik. Kot sem pokazal, bi mu oporekal sloviti zdravnik Galen, ki je temu posvetil spis, v katerem dokazuje prav nasprotno. Naslov njegovega traktata pove že skoraj vse: »Najboljši zdravnik je tudi filozof« (Ὃτι ὁ ἂριστος ἰατρὸς καὶ φιλόσοφος).

V mandatu 2004-2008 je Janša pogosto napadal »frustrirane filozofe«, mislil je na v letu 2004 dejavnega Slavoja Žižka, ki se je potem ob zmagi SDS deklarativno poslovil od Slovenije in »emigriral« v Argentino. Hkrati se je Janša trudil filozofijo predstaviti kot študij luzerjev, nenehno je v tej luči omenjal še enega filozofa, ministra Gregorja Golobiča v mandatu Pahorjeve vlade leta 2008. S tem, ko jo je jemal za popolnoma nekoristno in odvečno disciplino, ki v politiki nima kaj iskati, je postregel z dokazom, da ni bral Platonove Države, podobno pa tudi s svojimi občasnimi namigi v javnih nastopih, da je v državi preveč novinarjev in filozofov.

Ne bistveno bolje se je kot premier odrezal Marjan Šarec, ki je s svojo preprostostjo velikokrat posredno žalil filozofijo z domislicami, da moramo »nehati filozofirati« in se potem hvalil z zdravo kmečko pametjo. Po drugi strani pa je Miro Cerar, za katerega se novinarji zadnje mesece znova pulijo in v njem vidijo imenitnega političnega komentatorja, v svoji premierski vlogi nastopal kot prinašalec etike in modrosti. Da mu je v tej vlogi zdrsnilo, že vemo.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**

PREBERITE TUDI:

• Janšo filozofi motijo le zato, ker so filozofi >>