Vrhovno sodišče blokiralo zakon, ki bi onemogočal nadzor nad družbenimi omrežji

Tesna odločitev je za konservativno ameriško vrhovno sodišče presenetljiva, saj so teksaški zakon sprejeli konservativci

Vrhovno sodišče ZDA je v torek blokiralo izvajanje novega teksaškega zakona o družbenih medijih, ki bi v veliki meri onemogočil nadzor nad vsebino objav. Tesna odločitev s petimi glasovi proti štirim je za konservativno vrhovno sodišče presenetljiva, saj so teksaški zakon sprejeli konservativci.

Odločitev vrhovnega sodišča sicer ni dokončna, ampak je zakon blokiran le do konca postopka v tožbi na sodišču nižje stopnje. Vrhovno sodišče ZDA ima trenutno šest konservativnih in tri liberalne člane. Ob tej odločitvi so se ideološke meje pomešale.

Za blokado teksaškega zakona so bili konservativni predsednik sodišča John Roberts in kolega istih nazorov Brett Kavanaugh in Amy Coney Barrett skupaj z liberalcema Stephenom Breyerjem in Sonio Sotomayor.

Najbolj konservativnim Clarenceu Thomasu, Samuelu Alitu in Neilu Gorsuchu pa se je pri manjšinskem mnenju, da bi se moral teksaški zakon uveljavljati tudi v času nadaljevanja tožbe, pridružila liberalna sodnica Elena Kagan.

Teksaški zakon med drugim omogoča tožbe države proti družbenim medijem, če bi ti izvajali "cenzuro". Konservativni republikanski politiki se namreč pritožujejo nad domnevno cenzuro konservativnih mnenj na družbenih medijih, ki so obenem zaščiteni pred tožbami, ker ne objavljajo svojih mnenj, ampak služijo le kot platforma za mnenja uporabnikov. Vendar pa si kot zasebna podjetja pridržujejo pravico, da ne dovolijo prav vseh objav, zlasti tistih, ki jih ocenijo kot najbolj nevarne.

Zvezno prizivno sodišče v Atlanti je že prejšnji teden blokiralo podoben zakon Floride. Teksaški zakon je zvezni sodnik prve stopnje uvodoma blokiral, potem mu je prizivno sodišče v New Orleansu dalo zeleno luč, vrhovno sodišče pa ga je sedaj ustavilo.

Družbeni mediji, kot sta Facebook in Twitter, ki so vložili tožbo proti zakonu, trdijo, da bo teksaški zakon omogočal objave ruske, neonacistične, komunistične, teroristične in druge podobne skrajne propagande. Kot glavni problem se postavlja dilema, kdo bo odločal o tem, kaj je normalno in sprejemljivo.

O tem bo na koncu odločilo vrhovno sodišče, najverjetneje po načelu, da je dovoljeno vse, kar ne spodbuja k nasilju ali sovraštvu. Bivšemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu sta Twitter in Facebook denimo zaprla računa, ker je s svojimi zavajanji glede volitev 2020 svoje privržence prepričal, da so napadli zvezni kongres, pri čemer je bilo nekaj smrtnih žrtev.

a5sqUBGW4eY

5wmlzl_Ix1g