Ljudmila Novak v nemilosti

Samosvoja evroposlanka Ljudmila Novak, na katero je predsednik SDS neskončno alergičen

Ljudmila Novak in Janez Janša se skupaj nič več ne smejita

Ljudmila Novak in Janez Janša se skupaj nič več ne smejita
© Borut Krajnc

V trenutku, ko so vedno močnejša ugibanja, kdo se utegne podati v tekmo za položaj predsednika republike in se na levosredinskem polu izrisujejo imena, kot so Marta Kos, Nataša Pirc Musar, celo Miro Cerar in še nekatera druga, je situacija na desnici veliko bolj enigmatična. Zaenkrat vemo, da si kandidature močno želi Ernest Petrič, a si je s polomijo, imenovano Povežimo Slovenijo, močno poslabšal možnosti, zato bi mu lahko pri njegovih ambicijah pomagal le še žegen Janeza Janše.

Ena od tihih kandidatk desnega pola je ves čas zagotovo tudi samosvoja evroposlanka Ljudmila Novak, na katere je predsednik SDS neskončno alergičen. Za uspeh bi bila skoraj neizbežna podpora njene matične stranke Nova Slovenija, toda zadnji zaplet kaže, da si je tudi ona še dodatno zaprla možnosti za kandidaturo. Kaj se je zgodilo?

Proruski energetski tajkun

Merim na njen odmeven konflikt z evroposlanskim kolegom Milanom Zverom okoli interpretacije rezultata državnozborskih volitev. Propagandističnih razlag poslanca iz vrst SDS seveda ni mogoče zgrešiti, v šablonskosti jih je vedno mogoče celo napovedati: po Zveru je bil rezultat njegove stranke dober, tudi Nove Slovenije, vse pa je šlo narobe zato, ker se druge koalicijske stranke niso uspele uvrstiti v parlament. Najbolj ključen del njegovega pojasnila je propagandni konstrukt o medijski in politični zaroti, ki je uspela na oblast izstreliti »proruskega energetskega tajkuna«. Že neštetokrat videni klasičen konspiracizem je nato zaključil z asociacijo na Putina: »Vodja tega gibanja je energetski oligarh ali tajkun in bo pod močnim vplivom gospodarskih ter drugih lobijev. Bojimo se, da bo tudi pod vplivom Rusije. Gre za prokremeljsko vlado.«

Že večkrat sem pojasnil, kako je v času ukrajinske vojne delovala psihopolitika delitev na »naše« in »vaše«. Janša je poskušal s tehniko »drugačenja« (othering) svojim političnim nasprotnikom pripisati proruske težnje in navijaštvo v podporo Putinu. Vse skupaj je spretno zavil v igro identifikacije: mi smo na strani Ukrajine, on je slovenski Zelenski in Zelenski je ukrajinski Janša, cilj vojne pa je osamosvojitev, v kateri je on že dokazani zmagovalec.

Kriv je po povezavi

V bolj argumentacijskem smislu pa je Zverova domislica, če odmislimo diskreditacijske predznake o Golobu kot oligarhu in tajkunu, zgrajena na način okrivljanja: s tem, da se ustvari namišljeno povezavo med Golobom in Kremljem, se preprosto želi stigmatizirati in očrniti prvega. Argumentacijska prevara »krivde po povezavi« (guilt by association) je, če vsem Nizozemcem očitaš, da so krivi za pokol v Srebrenici, kar je storil Janša lansko leto: »Nizozemci so zadnji, ki lahko držijo moralne pridige ljudem, ki so doživeli grozote komunizma. Zato Timmermans, Sophie’t Veld in Rutte tiho. Nizozemski vojaki, ki so imeli nalogo, da ščitijo varno območje Srebrenice, so se zabavali, med ubijanjem 8000 moških.«

Zverova povezava je bistveno ohlapnejša ali celo izmišljena, kajti preprosto ni prepričljivega dokaza, ki bi to vlado in Goloba lahko resno povezal s Putinovim režimom. Zato je asociiranje v funkciji diskreditacije še toliko bolj odvisno od propagandističnega prepričevanja.

Krščanski demokrati ji obračajo hrbet

Toda vrnimo se k Ljudmili Novak, ki je ostro nastopila proti Zveru in pravilno povedala, da je za poraz na volitvah odgovoren Janša in njegova orbanovska politika. Še več, zaradi svoje kritike je ob koncu govora preventivno dodala, da bo zaradi mnenja znova deležna plohe napadov s strani SDS. Pozabila je dodati, da je tudi tokrat njena stranka Nova Slovenija ne bo vzela v bran – in res je zaenkrat ni.

Malo verjetno je, da bi evroposlanka po tej polemiki še smela upati na podporo svoji kandidaturi. Če bi nastopila čisto samostojno in mimo svoje stranke, bi ji to sicer prineslo kar nekaj simpatij, tudi na levici. Imela jih je že doslej. Istočasno pa bi jih preveč izgubila s tem, ko bi ji njeni krščanski demokrati obrnili hrbet, v SDS bi jo najraje utopili v žlici vode, v boju proti močnemu Golobovemu favoritu ali favoritki pa na koncu ne bo imela posebnih možnosti.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.