»Če se bo vojna nadaljevala, bo energija samo še dražja, nikoli več cenejša«

Ob stotih dneh od začetka ruske invazije obramboslovec Vladimir Prebilič ocenjuje, da je nadaljevanje vojne v Ukrajini neuspeh diplomacije, podpora, ki jo napadena država prejema, pa je po njegovem na dolgi rok nevzdržna

Da se vojna v Ukrajini nadaljuje, je neuspeh diplomacije, je v pogovoru za STA ob stotih dneh od začetka ruske invazije ocenil obramboslovec Vladimir Prebilič. Pritisk, ki ga Kijev izvaja na EU in Nato za zagotovitev pomoči, se mu ne zdi produktiven, podpora, ki jo Ukrajina prejema, pa je na dolgi rok nevzdržna.

V petek bo minilo sto dni, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin 24. februarja sprožil invazijo na Ukrajino. Sprva se je predvidevalo, da bodo ruske sile v le nekaj dneh prevzele nadzor nad državo, a sta se sedaj obe strani znašli v vojni izčrpavanja.

Vojna v Ukrajini se je konec marca popolnoma preusmerila na Donbas, pokrajino, ki vključuje regiji Doneck in Lugansk. Čeprav dejanski cilji tako Rusije kot Ukrajine niso povsem znani, si po besedah profesorja obramboslovja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Prebiliča ruske oblasti najverjetneje prizadevajo vzpostaviti suverenost nad celotnim Donbasom in posledično pokrajino popolnoma priključiti Rusiji.

To seveda ni prvič, da bi Rusija in tudi širša mednarodna skupnost želela urejati status regij Doneck in Lugansk, je dejal. Pogajanja o avtonomnosti regij so potekala že v okviru dogovorov iz Minska. Takrat so vpletene strani zamudile priložnost, s katero bi lahko regijam dodelili avtonomni status znotraj meja Ukrajine, pri čemer bi tamkajšnji prebivalci uživali določeno stopnjo samoupravne avtonomije.

"Kar nam še ostane, je popolni embargo vseh ruskih energentov. Temu pa se ves čas nekako izogibamo. Ne samo zaradi težke tehnične izvedljivosti embarga, ampak tudi zato, ker naše gospodarstvo ni pripravljeno, da bi to energetsko pomanjkanje nadomestili z drugimi viri."

Vladimir Prebilič,
obramboslovec

"Ta izhodišča, ki jih je takrat bilo mogoče doseči, sedaj ruske strani več ne zadovoljujejo. Vojno bi v Rusiji lahko interpretirali kot neuspeh, če ne bo prišlo do teritorialne pridobitve," meni Prebilič.

Sedaj poteka vojna izčrpavanja. O tem priča tudi retorika ukrajinskih oblasti. Te menijo, da lahko s pomočjo Zahoda dolgoročno vzdržujejo ravnovesje na bojišču in zato ne vidijo potrebe po pogajanjih. "Dokler bosta obe strani v konfliktu prepričani, da lahko dosežeta svoje cilje, diplomacija ne bo igrala pomembne vloge, iskanje poti iz krize pa bo praktično nemogoče," je dodal.

Menil je, da bi Evropska unija morala ukrajinskim oblastem sporočiti, da je podpora, ki jo trenutno zagotavlja, na dolgi rok nevzdržna. Prav tako Zahodu primanjkuje vzvodov, s katerimi bi lahko zaustavili ali pa vsaj omejili rusko agresijo.

"Kar nam še ostane, je popolni embargo vseh ruskih energentov. Temu pa se ves čas nekako izogibamo. Ne samo zaradi težke tehnične izvedljivosti embarga, ampak tudi zato, ker naše gospodarstvo ni pripravljeno, da bi to energetsko pomanjkanje nadomestili z drugimi viri," je dejal Prebilič.

Embargo bi lahko privedel tudi do razkola med članicami EU

Embargo bi lahko privedel tudi do razkola med članicami EU, ki bi se nato delile na tiste, ki si embargo lahko "privoščijo", in na tiste, ki si ga ne morejo. Madžarska je trenutno edina članica, ki opozarja na nesprejemljivost embarga ruskih energentov. Toda tudi nekatere druge članice, zlasti v vzhodni Evropi, so močno odvisne od ruskih energentov, a so zaenkrat borbo proti embargu prepustile Madžarski, je še opozoril.

"Z uvedbo embarga bi lahko enotnost EU splahnela, kar pa bi koristilo zgolj Rusiji, ki si že dolgo želi destabilizirati unijo," je dejal. Namesto sankcij bi si Zahod moral prizadevati za vzpostavitev dialoga med Kijevom in Moskvo, predlaga profesor.

V skoraj stotih dnevih vojne diplomacija pravzaprav ni imela večje vloge. "Ves čas smo vojaško in finančno podpirali Ukrajino, kar je seveda pravilno, a bi enak napor morali vložiti tudi v diplomacijo in dialog," je poudaril.

Opaža, da so se odnosi zaostrili do te mere, da se diplomacija sedaj enači s šibkostjo. Vendar bo Rusija tudi po tem, ko se bo vojna končala, še vedno soseda Ukrajine in treba bo poiskati pogoje za dostojno sobivanje obeh držav.

V primeru neuspeha diplomacije in nadaljevanja vojne, bi se razmere v Evropi in po svetu lahko drastično poslabšale. Dolgotrajna vojna bi namreč privedla do dodatne inflacije, ki je ne bi bilo mogoče umiriti z ukrepi, ki so jih že predlagale nekatere države ali pa Evropska centralna banka.

"Če se bo vojna nadaljevala, bo prišlo do pomanjkanja artiklov na trgu in posledično do dviga cen tudi na energetskem področju. Energija bo samo še dražja, nikoli več cenejša," je opozoril Prebilič.

Dolgotrajna vojna bi za članice EU pomenila tudi manj prihodkov

To bi tudi pomenilo, da bo celotno gospodarstvo Evrope postajalo vse manj konkurenčno na globalnem trgu, dvigala pa bi se konkurenčnost Kitajske in ZDA. V skrajni meri pa bi po besedah Prebiliča tovrstna ohladitev evropskega gospodarstva lahko privedla do podobnega scenarija kot leta 2008, ko je EU zapadla v finančno in gospodarsko krizo.

"Če se bo vojna nadaljevala, bo prišlo do pomanjkanja artiklov na trgu in posledično do dviga cen tudi na energetskem področju. Energija bo samo še dražja, nikoli več cenejša." 

Vladimir Prebilič,
obramboslovec

Dolgotrajna vojna bi za članice EU pomenila tudi manj prihodkov. Proračuni bi bili neuravnoteženi, zaradi česar bi prihajalo do dodatnega zadolževanja. To pa Prebilič vidi kot problematično, saj "kondicija javnih financ nekaterih članic ni najboljša".

Evropa finančni pritisk čuti tudi zaradi pomoči Ukrajini. Prebilič je ob tem spomnil na Nemčijo, ki je do sedaj zagotovila ogromno pomoči Ukrajini, a jo ukrajinske oblasti vseeno obtožujejo, da ni storila dovolj.

"Dejanja Nemčije moramo postaviti v širši kontekst. Gre za najpomembnejšo članico EU, vsaka njena poteza ni samo poteza Nemčije, temveč pušča posledice tako znotraj EU kot po svetu," je dejal.

Spomnil je, da je podporo Ukrajini obljubila tudi Slovenija, ki se je že pretekli mesec zavezala, da bo Ukrajini poslala tanke M-84 in nekatere transporterje za pehoto. Ta oprema nima pomembnega vpliva na bojno moč slovenske vojske, zato podpira razpravo o zagotovitvi te pomoči, še zlasti pa bi bilo dobro, če bi prišlo do dogovora z Nemčijo o zamenjavi tega orožja.

Vseeno pa je poudaril, da bi Slovenija tu morala biti bolj konsistentna, saj zaradi kršenja obljub deluje zelo neverodostojno. Novi vladi je tako svetoval, da karkoli že bo počela v tej luči, to naredi transparentno in potem, ko bo odločitev sprejeta, to tudi izpelje.

"Preskočiti vse kriterije za vstop v EU, bi pomenilo da standardi ne veljajo za vse, ostalim državam, ki želijo vstopiti pa bi dalo napačen signal."

Vladimir Prebilič,
obramboslovec

Ukrajina sicer izvaja vse večji pritisk na članice EU in zveze Nato za zagotovitev dodatne pomoči, kar pa se Prebiliču ne zdi produktivno. "Zveza Nato se enostavno ne more in ne sme aktivno vključiti v konflikt. Za to tudi nima nobene pravne podlage v Severnoatlantskem sporazumu," je dejal.

Tudi pričakovanja Ukrajine glede članstva v Natu in v EU se mu zdijo neosnovana. Članstvo v obeh organizacijah je pogojeno z določenimi izmerljivimi kazalniki in ni zgolj posledica želje in politične odločitve posameznih držav.

Za članstvo v EU morajo biti izpolnjeni določeni pogoji vezani na stanje gospodarstva, ki mora biti pripravljeno na integracijo z gospodarstvom EU, pa tudi na transparentno delovanje države in trdno demokracijo. Ukrajina je po njegovih besedah sicer v zadnjih letih naredila znaten napredek, a jo na omenjenih področji čaka še ogromno dela.

"Preskočiti vse kriterije za vstop v EU, bi pomenilo da standardi ne veljajo za vse, ostalim državam, ki želijo vstopiti pa bi dalo napačen signal," je opozoril Prebilič. Hiter in nepremišljen vstop Ukrajine v EU bi lahko pustil posledice tudi v gospodarstvu Ukrajine. Njeno gospodarstvo namreč še ni pripravljeno na vstop v EU in bi tako bilo nekonkurenčno.

"Ukrajina žal pri vseh parametrih danes še ne izpolnjuje pogojev za članstvo v Natu in EU. Taka pričakovanja so zaenkrat preprosto zgolj izsiljevanje," je še dodal profesor.