Več kot polovica delavcev nima dovolj dela za preživetje

Vsak drugi razmišlja o odhodu, skoraj desetina jih je kulturni sektor že zapustila

Zadnji del raziskave o kulturno-kreativnem sektorju (KKS), ki ga je opravil kreativni center Poligon skupaj s Centrom za kreativnost, je pokazal, da je stanje trenutno slabše, kot je bilo pred enim letom. Več kot polovica delavcev nima dovolj dela za preživetje. Vsak drugi razmišlja o odhodu, skoraj desetina jih je sektor že zapustila.

Kot piše v povzetku raziskave, je kombinacija epidemije in oblasti, nenaklonjene ustvarjalni dejavnosti, številne, predvsem delavce v neodvisnem delu sektorja, pahnila na rob preživetja. "Zdi se, da je slovenski kulturno-ustvarjalni sektor v temačnem srednjem veku."

Ob tem so avtorji kot ključne ugotovitve izpostavili, da se kljub izteku epidemije kriza v sektorju poglablja, saj več kot polovica delavcev trenutno nima dovolj dela za preživetje. Epidemijo revnih delavcev zakriva podpora bližnjih, več kot polovica ustvarjalcev pa v primeru, da bi se ji pokvaril najpomembnejši delovni pripomoček, nima denarja, da bi ga lahko nadomestila. Vsak drugi delavec ima neto plačo do 1000 evrov, najbolj prekarizirani delavci pa so najmanj plačani. Najbolje plačane so zaposlitve v javnem sektorju.

Raziskava je, kot piše v povzetku, tudi tokrat zavrnila ustaljena prepričanja o visoki odvisnosti sektorja od javnega financiranja, saj sta samo dva od desetih poslovnih subjektov v KKS samoocenila, da sta večinsko javno financirana.

Anketiranci so znova izkazali visoko nezadovoljstvo s prejšnjo oblastjo. Od nove vlade pričakujejo temeljito prenovo ministrskega delovanja v smeri večje strokovnosti in vključevalnosti, sanacijo škode političnih napadov v preteklem dvoletnem obdobju ter povrnitev ugleda sektorju. 

Anketiranci so znova izkazali visoko nezadovoljstvo s prejšnjo oblastjo. Od nove vlade pričakujejo temeljito prenovo ministrskega delovanja v smeri večje strokovnosti in vključevalnosti, sanacijo škode političnih napadov v preteklem dvoletnem obdobju ter povrnitev ugleda sektorju. Po njihovi oceni bi bilo treba hitro identificirati najbolj prizadete panoge in uvesti konkretne rešitve za učinkovito regeneracijo. Zahtevajo, da se takoj naslovi osnovne eksistencialne stiske vse večjega deleža revnih delavcev.

Večina anketiranih je ocenila tudi, da javni kulturni zavodi v epidemiji za delavce in sektor niso naredili dovolj, saj so molčali, namesto da bi se zoperstavili oblastniškemu uničevanju sektorja. "Ena najbolj zaskrbljujočih ugotovitev raziskave je, da štirje od desetih delavcev za zadnje sodelovanje z javnim kulturnim zavodom plačila niso prejeli oziroma so ga ocenili kot (zelo) slabo. Zgolj petina si jih neplačano sodelovanje drzne zavrniti," piše v povzetku.

Kot še piše, z letošnjo pomladjo vse več aktivnosti poteka enako kot pred epidemijo, a so še vedno odpovedani, prestavljeni ali v mirovanju štirje od desetih koncertov, tretjina predstav in performansov ter razstav. Določene aktivnosti pa kljub ukinitvi večine ukrepov vztrajajo na spletu, in sicer konference in manjši izobraževalni dogodki, predstavitve projektov ter sestanki, svetovanja in mentorstva.

Četrti del raziskave Slovenski kulturno-kreativni delavec v času covida-19 je nastal med 17. marcem in 11. aprilom na vzorcu 1005 delavcev. Njeni avtorji Eva Matjaž, Polona Černič in Luka Piškorič so tako kot v prejšnjih treh merjenjih vključili vse delavce, ne glede na delovni status: študente, delavce prek avtorskih pogodb, samozaposlene v kulturi, samostojne podjetnike, zaposlene v podjetjih in v zasebnih zavodih, društvih in zadrugah, zaposlene v javnih zavodih ter neprijavljene delavce, dejavne na vsaj enem izmed 21 podpodročij sektorja.