Ali tako majhna država kot je Slovenija potrebuje tako velike tarče kot so oklepniki Boxer?

Nekdanji minister za obrambo Matej Tonin je s škandalozno gesto podpisa ne dosti manj kot pol milijardne obveze ( po programu OCCAR) o nakupu 45 oklepnikov BOXER 8x8 postavil tako novo vlado kot civilno družbo pred povsem nepotrebno dilemo. Trenutna dogajanja, ki jih določa ruska agresija na Ukrajino, seveda sprožajo pomembna vprašanja o pomenu varnosti in razsežnostih vojaške sestavine države. Menimo, da gre za položaj, ki zahteva temeljit premislek in konceptualno prenovo sistema obrambe Republike Slovenije.

Nakup velikega števila oklepnikov bi prejudiciral koncept obrambe, ki pa bi se šele moral oblikovati. V vsaki od k temu apelu pridruženih organizacij se predvsem kot družboslovci spoznamo tudi na strokovno problematiko vojskovanja, oboroževanja in varnosti ter menimo, da so desetine oklepnikov, neprimernih za rabo na goratih terenih, neuporabne za obrambo take države kot je Slovenija. Tudi Avstrija in Švica se za take oklepnike nista odločili. »Koncept«, ki ga povnanja nameravani nakup zadevnih osemkolesnih oklepnikov, ne prejudicira samo profila obrambe in varnosti, ampak je predvsem simptom vsiljevanja zamisli o militarizaciji družbe.

Vsekakor se ne zavzemamo za »siromašenje« slovenske vojske. Nasprotno! Menimo, da je treba v prvi vrsti v kakršnemukoli že sistemu obrambe najprej poskrbeti za ljudi, ki opravljajo vojaški poklic – tako za njihovo dobrobit v materialnem pogledu kot za njihovo čim višjo usposobljenost za delovanje na podlagi koncepta obrambe, ki je ustrezen za takšno državo kot je Slovenija. Na podlagi izkušenj vemo, da se je koncept teritorialne obrambe v Sloveniji izkazal najprej kot Narodno osvobodilni boj v drugi svetovni vojni in drugič v slovenski osamosvojitveni vojni. Ni dvoma, da je ta koncept treba posodobiti in dodatno premisliti o realnih možnostih in potrebah Slovenije za hipotetično obrambno delovanje, vendar tega premisleka ne kaže začeti z nepremišljenim in zelo dragim nakupom oklepnikov, kar bi hromilo druge rešitve – npr. v obliki oborožitve za okretne enote s tehnološko sodobnim lažjim orožjem. K enormni začetni ceni oklepnikov pa je treba prišteti še visoke stroške dodatne opreme in stroškov vzdrževanja. Zadevni nakup bi torej bil pravi TEŠ 6 na področju obrambe z dolgoročnimi posledicami, ne nazadnje, tudi za varnost, kakršna naj bi bila udejanjena v Sloveniji na podlagi demokratičnih načel.

Slovenija seveda potrebuje opremo za udeležbo Slovenske vojske predvsem v misijah OZN in v drugih (včasih spornih) mednarodnih misijah, vendar bi nabava »boxerjev« močno presegla tovrstne potrebe, ki jih je mogoče zadovoljiti že z dosedanjo opremo.

Pozivamo Vlado RS, Ministrstvo za obrambo in strokovnjake za področje obrambe, da storijo vse za umik od »Toninove pogodbe« in za oblikovanje racionalnih okvirov obrambnega koncepta Slovenije.

Izrecno torej podpiramo javno izrečeno opredelitev ministra Marjana Šarca o tem, da je treba nameravani posel nakupa oklepnikov podvreči reviziji in preklicati.

— Zavezništvo za demokratično in pravično Slovenijo, Koordinacijska skupina: Tomaž Wraber, Emil Milan Pintar, Boris Vezjak, Stane Pejovnik, Vito Turk, Boris A. Novak, Niko Toš, Vesna Mikolič, Ivan Svetlik, Jože Mencinger, Darko Štrajn, Vlado Miheljak, Slavko Splichal, Bogomir Kovač, Boris Sket, Dušan Keber, Svetlana Slapšak, Polona Jamnik, Božidar Slapšak, Spomenka Hribar, Blaž Rozman, Pavle Gantar, Rudi Rizman, Božidar Flajšman, Rado Riha, Srečo Dragoš, Božo Repe, Lucija Čok, Danijel Rebolj, Rado Bohinc, Jože Pirjevec, Anton Bebler