Hlajenje s klimatskimi napravami do 27 °C

Poleg Španije je tudi Italija omejila hlajenje javnih prostorov 

V Španiji od konca maja veljajo novi predpisi glede hlajenja javnih stavb. V državi, kjer poleti temperatura pogosto preseže 40 stopinj Celzija, po novem klimatske naprave javnih prostorov ne smejo ohlajati na manj kot 27 stopinj, v zimskem času pa prostori ne bodo ogrevani na več kot 19 stopinj.

Podobno omejitev hlajenja s klimatskimi napravami na najmanj 25 stopinj je z majem v javnih stavbah, tudi šolah, uvedla Italija. »Ali želimo imeti mir ali želimo imeti vklopljeno klimo?« je italijansko javnost ob uvedbi ukrepa, ki se ga je prijelo ime »Operacija termostat«, okrcal italijanski premier Mario Draghi. Namen omejitve hlajenja v Italiji in Španiji je zmanjšati porabo energije, kar je v skladu s prizadevanji EU, da bi zmanjšala odvisnost od ruskih energentov.

V Sloveniji podobne omejitve delovanja klimatskih naprav zaradi sedanje energetske draginje (še) ni. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih delodajalcem nalaga, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom »ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev«, edino konkretnejše določilo je, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj, izjema so le tako imenovani vroči delovni prostori. Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, ki ga je izdal minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za zdravje, določa parametre za toplotno ugodje; temperatura zraka, ki je le eden od parametrov, je določena: v času brez ogrevanja od 22 do 26 stopinj, priporočljivo 23 do 25 stopinj, v času ogrevanja pa od 19 do 24 stopinj, priporočljivo 20 do 22 stopinj.

Koliko elektrike porabimo za hlajenje stavb ministrstev in državnih ustanov, podatki državnega proračuna ne razkrivajo. Znan je podatek iz Italije, kjer 57 odstotkov stroškov energije za javne stavbe izvira iz nadzora temperature v njih. Pri nas je skupni strošek električne energije za neposredne uporabnike državnega proračuna (mednje ne sodijo denimo zdravstvene ustanove ali občinske stavbe) lani znašal malenkost manj kot 12 milijonov evrov in je glede na leto prej zrasel za sedem odstotkov, v zadnjih 20 letih pa se je skoraj podvojil (leta 2002 je bil 6,3 milijona evrov). Še dodatnih 12 milijonov evrov je bilo lani iz državnega proračuna porabljenih za kurivo in ogrevanje stavb.

»Hlajenje stavb bo z vidika porabe energije v prihodnje pomembno večji porabnik kot segrevanje zaradi podnebnih sprememb. Ta večja poraba se že upošteva pri simulacijah porabe za stavbe,« pravi Jure Vetršek, raziskovalec in projektni vodja na Inovacijsko-razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani, kjer se ukvarjajo z energetsko učinkovitostjo. Kar zadeva preusmerjanje na sončno energijo, Vetršek poudarja sinergijo, ki jo zagotavljajo sončne elektrarne, saj te največ proizvajajo prav v času največjih potreb po hlajenju.

Nemara bi bilo nujno, da bi ukrepe, sprejete v Španiji in Italiji, pregledala vladna delovna skupina za blaženje energetske in prehranske draginje, ki se je ravno ta teden sestala na prvem srečanju.