»Kdor ima informacije, vlada svetu«

Širjenje dezinformacij in zlonamernih informacij je lahko tudi del hibridne oblike vojskovanja, pravijo hrvaški strokovnjaki za varnost

Zagrebška policija je v nedeljo prejela 11 obvestil o bombah v različnih trgovskih središčih. Vse grožnje so se izkazale za lažne, prišle pa so iz Rusije. Razlogi za takšne grožnje so lahko povsem banalni, lahko pa bi šlo tudi za hibridno obliko vojskovanja, po pisanju hrvaškega časnika Jutarnji list pravijo strokovnjaki za varnost.

"Policija vsako prejeto informacijo ali obvestilo o možnih eksplozivnih napravah jemlje skrajno resno in s previdnostjo ter jih takoj preveri na terenu, in tako je bilo tudi v tem primeru," so v nedeljo po pregledu terena sporočili z zagrebške policijske uprave.

Dodali so, da so obvestila o bombah okoli 6. ure zjutraj prišla na 11 elektronskih naslovov različnih trgovskih središč v Zagrebu in zagrebški županiji. Avtor sporočil, ki si je nadel ime Stegosaurus Stegosaurus, jih je poslal z ruske domene yandex.ru.

"Policija vsako prejeto informacijo ali obvestilo o možnih eksplozivnih napravah jemlje skrajno resno in s previdnostjo ter jih takoj preveri na terenu, in tako je bilo tudi v tem primeru."

Zagrebška policijska uprava

Zagrebški župan Tomislav Tomašević je v nedeljo sporočil, da od policije pričakuje, da bo našla storilce, saj gre za kaznivo dejanje. Opozoril je tudi, da je do groženj po obvestilih v trgovskih središčih Arena in Avenue Mall prišlo že tretjič v zadnjem času.

Motivov za takšna dejanja je po mnenju strokovnjaka za nacionalno varnost Tonćija Prodana veliko. Grožnje so lahko povezane z aktualnimi političnimi razmerami, zanje pa lahko obstajajo tudi preprostejši razlogi.

"Takšna obvestila lahko organizirajo tudi podjetja, ki sodelujejo z Rusi ali Ukrajinci, a najpogosteje gre za motive 'banalne' narave, kot so nezadovoljni zaposleni, člani družine ali konkurenca," je za Jutarnji list pojasnil Prodan.

"Takšna obvestila lahko organizirajo tudi podjetja, ki sodelujejo z Rusi ali Ukrajinci, a najpogosteje gre za motive 'banalne' narave, kot so nezadovoljni zaposleni, člani družine ali konkurenca."

Tonći Prodan,

hrvaški strokovnjak za nacionalno varnost 

"Širjenje dezinformacij in zlonamernih informacij je lahko tudi del hibridne oblike vojskovanja, ko se v javnost posredujejo neresnične novice, da bi neka skupina zadovoljila svoje interese, najpogosteje politične. Kdor ima informacije, vlada svetu," je dejal in dodal, da je, kadar grožnja prispe prek elektronske pošte, težko najti storilca.

Drugi strokovnjak za varnost, ki ni želel biti imenovan, pa je za Jutarnji list dejal, da bi bile grožnje lahko povezane s hibridnim vojskovanjem, da "se destabilizira in oslabi država in vnese nemir med državljane". "Mogoče pa je tudi, da gre za dejanje duševno morene osebe, ki uživa v takšnih stvareh," je dodal.

Grožnje z bombami so v minulem mesecu postale stalnica tako na Hrvaškem kot v Srbiji in Bosni in Hercegovini. Najpogostejše tarče v Srbiji so bile doslej šole in turistične zanimivosti v Beogradu, v BiH pa šole in sodišča v Sarajevu. Vse grožnje so se doslej izkazale za lažne.

34Ho4ZKUQDU

7v0mirCFFeI

aIE-u4jSGSo