»Naložba v duševno zdravje je naložba za boljše življenje in prihodnost za vse«

Od začetka pandemije se število ljudi s tovrstnimi težavami strmo vzpenja

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pozvala k globalnemu ukrepanju na področju duševnega zdravja. Od začetka pandemije se namreč število ljudi s tovrstnimi težavami strmo vzpenja. "Naložba v duševno zdravje je naložba za boljše življenje in prihodnost za vse," je v izjavi dejal generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.

Leta 2019 je skoraj milijarda ljudi oziroma vsak osmi človek na svetu živel s težavami v duševnem zdravju. Samo v prvem letu pandemije covida-19 se je delež ljudi z depresijo ali tesnobo povečal za 25 odstotkov, izhaja iz poročila, ki je najobsežnejši pregled stanja WHO na področju duševnega zdravja od preloma tisočletja.

V poročilu organizacija opozarja, da ljudje s hudimi težavami v duševnem zdravju umrejo od deset do 20 let prej kot ostalo prebivalstvo.

Najbolj pogosti vzrok za depresijo so spolne zlorabe v otroštvu in ustrahovanje. Na podlagi poročila se je soočanja s temi problemi treba lotiti prek socialnih služb, podpore družinam, kot tudi skozi programe socialnega in čustvenega učenja v šolah.

"Vsakdo se v svojem življenju sreča s kom, ki ima težave v duševnem zdravju. Dobro duševno zdravje vpliva na dobro telesno zdravje in zadnje poročilo je prepričljiv argument za spremembe."

Tedros Adhanom Ghebreyesus,
generalni direktor WHO

Dejavniki, ki vplivajo na razvoj težav v duševnem zdravju so tudi družbene in ekonomske neenakosti, vojna, podnebne spremembe in zdravstvene grožnje kot je pandemija.

"Vsakdo se v svojem življenju sreča s kom, ki ima težave v duševnem zdravju. Dobro duševno zdravje vpliva na dobro telesno zdravje in zadnje poročilo je prepričljiv argument za spremembe," je še dejal generalni direktor.

WHO je države pozvala, naj več vlagajo v duševno zdravje, saj je trpljenje zaradi tovrstnih težav v svetovnem merilu po njihovi oceni ogromno. V poročilu piše, da sta letno le dva odstotka državnih zdravstvenih proračunov in manj kot en odstotek proračuna za mednarodno zdravstveno pomoč namenjena duševnemu zdravju. Velike so tudi razlike med državami glede na dostopnost zdravljenja težav v duševnem zdravju.

"Vse te številke so zelo zelo nizke," je na novinarski konferenci po poročanju francoske tiskovne agencija AFP dejal Mark Van Ommeren iz enote za duševno zdravje pri WHO.

WHO v poročilu poziva tudi k razbitju stigme glede duševnega zdravja. Poskus samomora na primer je v kar 20 državah na svetu še vedno kriminaliziran, medtem ko je statistično na sto smrti vsaj en umrli žrtev samomora.