Robert Golob se je srečal z nevladniki

Prvi korak k plodnemu sodelovanju s civilno družbo

Vlada potrebuje aktivno civilno družbo, je po prvem srečanju s predstavniki nevladnih organizacij poudaril predsednik vlade Robert Golob. Današnjega srečanja na ministrstvu za javno upravo so se udeležili predstavniki petnajstih nevladnih organizacij, ki si želijo biti partner vlade pri iskanju rešitev in sprejemanju zakonodajnih sprememb.

Kot je v izjavi za medije po srečanju poudaril predsednik vlade Robert Golob, je bilo današnje srečanje prvi korak k plodnemu sodelovanju s civilno družbo. Po njegovih besedah vladne strukture v resnici potrebujejo aktivno civilno družbo. Nevladne organizacije namreč delajo na terenu in med ljudmi, kar pomeni, da ne samo, da se zavedajo izzivov in težav, ampak jih lahko zelo hitro, mimo dolgih procedur tudi naslavljajo in rešujejo, je v izjavi za medije poudaril Golob.

"Danes je bil narejen prvi korak k temu, da skupaj začnemo naslavljat konkretne probleme," je po srečanju povedal Golob in dodal, da so bili nekateri koraki preko dela v DZ že izpeljani. Vzpostavitev dialoga s civilno družbo bo po njegovem mnenju vodila k temu, da bomo vsi skupaj živeli v boljši družbi, kjer bomo bolj vključeni in bolje povezani. "Vsaka pametna vlada, ko dobi priložnost, da lahko dela s civilno družbo, bo to tudi izkoristila," je poudaril.

Vloga nevladnih organizacij je po mnenju Goloba na mnogih področjih neprecenljiva, predvsem v primerih, ko ljudje prihajajo v življenjske stiske zaradi neživljenjskih predpisov. Takih težav uradniki na ministrstvih ne morejo zaznati pravočasno, skupaj s civilno družbo pa bo to mogoče, je pojasnil.

Na srečanju so se dogovorili, da bo vlada s civilno družbo poskušala po področjih delovati tudi preventivno. Dialog s civilno družbo bo sprožen, preden bo zakon šel v proceduro, na ta način bodo lahko pripravljeni boljši predlogi tako zakonov kot vladnih uredb. Vlada se bo z nevladnimi organizacijami ponovno sestala še pred počitnicami, v nadaljevanju pa bo sodelovanje potekalo prek posebne platforme oz. digitalnih orodij.

Po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik je cilj, da skupaj z nevladnimi organizacijami vzpostavijo sistemsko sodelovanje, preko katerega bodo lahko nevladne organizacije dostopale do vlade in do državne uprave v fazi identificiranja težav in snovanja rešitev. Napovedala je tudi pripravo dveh strategij, in sicer strategijo nevladnih organizacij do leta 2030 in strategijo za prostovoljne organizacije.

Filip Dobranić iz inštituta Danes je nov dan je ocenil, da je sodelovanje na osi vlada-nevladne organizacije "definitivno boljše, kot je bilo prej". Poudaril je, da nevladne organizacije zdaj prvič dobivajo poziv vlade k sodelovanju, kar bo zahtevalo ne le spremembo delovanja vlade in parlamenta, temveč tudi spremembo delovanja nevladnih organizacij.

"Pozitivno je, da smo prišli do dialoga z vlado, kako se bo vse skupaj nadaljevalo, pa bomo videli," je po sestanku v imenu gibanja Zdrava družba poudaril Gregor Kos. Med ključnimi izzivi je izpostavil sprejemanje zakona o nalezljivih boleznih, aktivnosti v povezavi s svetovno zdravstveno organizacijo in financiranje civilne družbe.

Generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije in zastopnica Mreže za otrokove pravice Breda Krašna je izrazila zadovoljstvo, da se je današnjega sestanka tako kmalu po volitvah udeležil predsednik vlade, v čemer vidi znamenje, da vlada prepoznava pomembnost nevladnih organizacij.

"Naša želja je, da nas vlada in ministrstva čim prej vključijo v pripravo nove zakonodajo, za katerokoli področje se bo pripravljalo. Ne želimo si, da bi se dogajalo tako, kot v preteklosti, da o spremembah zakonodaje sploh nismo bili obveščeni ali pa smo zanjo izvedeli tik, preden je bila v odločanju v državnem zboru," je poudarila.