LV, STA

27. 6. 2022  |  Svet

Demokrate skrbijo bodoče poteze vrhovnega sodišča ZDA

Bo konzervativna večina ženske in manjšine prikrajšala še za druge pravice?

Protest pred napovedjo odločitve vrhovnega sodišča o zadevi Roe proti Wade

Protest pred odločitvijo vrhovnega sodišča o zadevi Roe proti Wade
© Profimedia

Potem ko je vrhovno sodišče ZDA prejšnji petek zveznim državam omogočilo, da prepovedo splav, so izbruhnili številni protesti. Demokratske predstavnike in njihove podpornike pa zdaj skrbi, da bo konzervativna večina sodišča ženske in manjšine prikrajšala še za druge pravice.

Odločitev vrhovnega sodišča je dodatno razdelila že tako razcepljeno ameriško družbo. V petek je bilo na protestih v New Yorku pridržanih 25 ljudi, v Los Angelesu pa so na policiste letele steklenice z vodo in kamenje.

Nedeljske parade ponosa so potekale v znamenju strahu pred morebitnimi bodočimi odločitvami vrhovnega sodišča, s katerimi bi to omejilo ali ukinilo pravice homoseksualcev.

Odločitev vrhovnega sodišča glede splava je ta medicinski poseg nemudoma prepovedala v osmih zveznih državah, saj so te imele tako imenovane speče zakone v čakanju na odločitev sodišča. Še pet držav ima arhaične zakone proti splavu, ki jih niso nikoli odpravili.

Splav je tako avtomatično postal nezakonit v 13 zveznih državah, še 13 držav z republikanci na čelu pa ga namerava prepovedati. "Danes imamo manj pravic kot so jih imele naše babice," je bilo pogosto geslo na protestih proti sporni odločitvi vrhovnega sodišča.

V Arizoni se je konec tedna tako skoraj zgodila ponovitev vstaje iz šestega januarja lani, a tokrat z nasprotne strani. Zagovorniki pravic žensk so namreč oblegali tamkajšnji kongres, zaradi česar so se kongresniki morali skriti, dokler jih ni rešila policija, ki je protestnike sicer še pred vdorom v poslopje razgnala s solzivcem in pendreki.

Ameriški analitiki sicer menijo, da drugih pravic povezanih z zasebnostjo sodišče še ne bo razveljavilo. Vrhovni sodnik Brett Kavanaugh, ki je bil eden od petih, ki so omogočili ponovno prepoved splava, je k mnenju večine dodal zagotovilo, da ta odločitev z ničemer ne bo vplivala na druge odločitve. Demokrati Kavanaughu sicer ne zaupajo in opozarjajo, da je pred potrditvijo v senatu zagotavljal, da ne bo podprl ukinite pravice do splava.

Na tnalu sodišča pa se bo zagotovo znašla tako imenovana afirmativna akcija, ki so jo uvedli, da popravijo stoletja krivic, ki izhajajo iz suženjstva in rasizma. Gre za niz ukrepov kot so na primer kvote na univerzah ali pri zaposlovanju, ki so rezervirane za temnopolte.

Demokrati lahko pričakujejo odločitve vrhovnega sodišča v prid republikanskim zakonom o volitvah, ki manjšinam otežujejo udeležbo in odločitve v prid korporacijam, ki se želijo znebiti regulacij glede zaščite okolja.

Pred odločitvijo vrhovnega sodišča je Kaiserjeva fundacija v anketi 9. junija ugotovila, da 74 odstotkov Američanov meni, da mora biti odločitev o splavu zasebna odločitev brez vpletanja države.

Demokrati imajo po odhodu nekdanjega republikanskega predsednika Donalda Trumpa težave, saj je tiskovna agencija AP na pogladi analize podatkov o registraciji volivcev ugotovila, da se je v zadnjem letu dni k republikancem prepisalo milijon ljudi, k demokratom pa 630.000. Večina novopečenih republikancev je iz predmestij, ki pogosto odločajo volitve. Volivce pa še vedno najbolj skrbi visoka inflacija.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.