Po mnenju Pravne mreže za varstvo demokracije možnost referenduma o zakonu o nalezljivih boleznih vprašljiva

Po ustavi predmet referenduma ne more biti zakon, ki odpravlja protiustavnost

V Pravni mreži za varstvo demokracije ob pobudi za razpis referenduma o noveli zakona o nalezljivih boleznih poudarjajo, da je ta sicer pravica pobudnikov, a se ob tem postavlja vprašanje, ali gre za zakon, ki je sploh lahko predmet referendumskega odločanja. Po ustavi namreč predmet referenduma ne more biti zakon, ki odpravlja protiustavnost.

Predstavniki t. i. ljudske koalicije so namreč včeraj popoldne v DZ vložili pobudo za razpis referenduma o nedavno sprejeti noveli zakona o nalezljivih boleznih. Kritični so predvsem, kot navajajo, do "netransparentne in pred javnostjo načrtno umaknjene obravnave in izglasovanja" zakona.

Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih so pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, v zakonodajni postopek pa vložili koalicijski poslanci s prvopodpisano Janjo Sluga (Svoboda).

Katarina Bervar Sternad iz Pravne mreže za varstvo demokracije je ob tem za STA spomnila, da novela zakona prinaša odpravo neustavnosti in prinaša nujno potrebne spremembe zakona o nalezljivih boleznih.

Ustavno sodišče je namreč junija lani ugotovilo, da je del zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo. Ob tem je DZ naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh mesecih, česar pa ta za zdaj še ni storil.

Po mnenju Bervar Sternadove zgolj argument, da o noveli zakona ni bilo javne razprave, ne more biti edini razlog za referendumsko pobudo. Kot je spomnila, so predlog v Pravni mreži za varstvo demokracije pripravili že lani novembra, javna predstavitev mnenj pa je bila opravljena, ko je bil zakon v preteklem sklicu parlamenta prvič v zakonodajnem postopku.

Po mnenju Bervar Sternadove zgolj argument, da o noveli zakona ni bilo javne razprave, ne more biti edini razlog za referendumsko pobudo. Kot je spomnila, so predlog v Pravni mreži za varstvo demokracije pripravili že lani novembra, javna predstavitev mnenj pa je bila opravljena, ko je bil zakon v preteklem sklicu parlamenta prvič v zakonodajnem postopku.

Pojasnjuje tudi, da bi bila obravnava novele zakona po rednem postopku res najbolj smiselna, a le v primeru, če ne bi bili priča ponovnemu višanju števila dnevnih okužb z novim koronavirusom in ne bi obstajala možnost, da bo morala vlada jeseni ponovno sprejemati posamezne ukrepe za zajezitev epidemije covida-19.

Ali se bodo v Pravni mreži za varstvo demokracije ob morebitni referendumski kampanji vanj vključili, Bervar Sternad včeraj še ni želela napovedovati. Izpostavila pa je, da se poraja vprašanje, ali gre za zakon, ki je sploh lahko predmet zakonodajnega referenduma. Ustava namreč v 90. členu določa, da zakonodajnega referenduma med drugim ni možno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

Novela, ki jo je DZ sprejel minulo sredo, strožje kot doslej omejuje vlado pri vseh tistih ukrepih, ki bi lahko posegali v osnovne pravice posameznika. DZ se bo sprva seznanjal z morebitnimi vladnimi epidemičnimi ukrepi, pri podaljševanju ukrepov nad 30, 60 ali 90 dni pa bo o njih tudi glasoval.