Ustavno sodišče o zlorabi zakonodajnega referenduma

Trenutno sta v DZ vloženi dve pobudi za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma

Pravnica Bruna Žuber opozarja, da ustavno sodišče pri presoji dopustnosti referenduma upošteva doktrino zlorabe zakonodajnega referenduma. Med pokazatelje zlorabe šteje tudi zahteva za razpis referenduma z namenom odložitve uveljavitve nekega zakona ali primer, ko je jasno, da predlagatelj z referendumom ne more uspeti.

Trenutno sta v DZ vloženi dve pobudi za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma, in sicer za spremembe zakona o vladi in novelo zakona o nalezljivih boleznih. Glede na napovedi pa je pričakovati še kakšno referendumsko pobudo. Ob tem se pojavljajo polemike o smiselnosti in ustavnosti inflacije referendumov, ki bi lahko spremljala delo aktualnega mandata vlade in DZ.

Zakonodajni referendum je, kot druge oblike neposredne demokracije, mogoče zlorabiti, je ob tem za STA povedala docentka ljubljanske pravne fakultete Bruna Žuber. Zato je teorija in praksa ustavnega sodišča pri presoji konkretnih primerov uveljavila doktrino zlorabe zakonodajnega referenduma.

O tem ustavno sodišče presoja na podlagi vseh okoliščin konkretnega primera, v splošnem pa gre med zlorabo referenduma šteti njegovo uporabo kot obliko državljanske nepokorščine. Ko se z izvedbo referenduma ne more doseči zasledovanega cilja predlagateljev ali ko je namen njegovega razpisa izključno odložitev uveljavitve nekega zakona, ne pa nasprotovanje njegovi vsebini, je naštela Žubrova.

Spomnila je, da do leta 2013 ustavna ureditev ni izrecno določala prepovedi zakonodajnega referenduma. Ko je DZ od ustavnega sodišča zahteval, naj odloči o dopustnosti konkretnega zakonodajnega referenduma, pa sodišče ni imelo konkretne opore v ustavi. Zato je samo izoblikovalo kriterije, kdaj referendum dopustiti in kdaj ga prepovedati.

Zaradi pogoste referendumske aktivnosti se je sodišču nekako zazdelo, da je ustavna opora prešibka in je začelo odstopati od že uveljavljene ustavnosodne prakse ter postalo "zelo ozko v interpretaciji pogojev za prepoved referenduma in jih je začelo dopuščati", je dejala Žubrova. V obrazložitvah svojih odločitev je začelo jasno opozarjati na prešibko ustavno podlago za prepovedovanje referendumov.

Trenutno sta v DZ vloženi dve pobudi za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma, in sicer za spremembe zakona o vladi in novelo zakona o nalezljivih boleznih. Glede na napovedi pa je pričakovati še kakšno referendumsko pobudo.

Z ustavnimi spremembami leta 2013 so v ustavo zapisali omejitve in prepovedi zakonodajnega referenduma, vendar je še vedno možno, da o dopustnosti prepovedi presoja ustavno sodišče. Če DZ presodi, da o nekem zakonu ni dopustno presojati na referendumu, mora sprejeti sklep, ki ga objavi v uradnem listu, in v njem obrazložiti svojo odločitev. Pobudnik ima nato možnost, da od sodišča zahteva preizkus ustavnosti tega sklepa.

Slovenijo z vidika uporabe neposredne demokracije nekateri tuji avtorji postavljajo ob bok Švici in Italiji, je ocenila Žubrova. Pri tem pa je treba upoštevati, da je Slovenija mlada demokracija, zato se ustavnosodna praksa na področju zakonodajnega referenduma še oblikuje in nadgrajuje. V tem smislu Žubrova razume tudi spremembe ustave iz leta 2013, ki so prepovedale razpis referendumov glede ratifikacij mednarodnih pogodb, glede zakonov o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, finančnih zakonov in zakonov, ki odpravljajo protiustavnost.

Na družbenih omrežjih je sicer te dni odmevala izjava poslanca SD Jonasa Žnidaršiča, ki je na nedavni seji DZ med drugim dejal, da ne moremo za vsako stvar spraševati ljudstva, kaj si želi in kaj meni in kaj bi rado, ker dobro vemo vsi, da v nekaterih zadevah ljudstvo ne zmore odločiti tako, kot je prav, in tako, kot je zanj koristno.

Na to se je odzvala poslanka SDS Anja Bah Žibert, ki je izjavo označila za nedopustno in žaljivo ter stranko SD javno pozvala k pojasnilom.