Marta Kos odgovarja Milanu Kučanu

O »sistemski nesprejemljivosti« predsedniške kandidatke Gibanja Svoboda

Še preden je Gibanje Svoboda tudi uradno podprlo kandidaturo za predsednico republike Marto Kos, je prvi predsednik republike Milan Kučan za N1 dejal, da glede nje in njenih sposobnosti nima pomislekov, vendar pa ima sistemski pomislek. Zdi se mu namreč sistemsko nesprejemljivo, da bi bili na treh ključnih položajih v državi – predsednika republike, predsednika vlade in predsednika državnega zbora – trije vodilni ljudje iste stranke. Na Kučanove pomisleke se je že odzval Robert Golob, češ da »včasih tudi on ustreli kakšnega kozla«, zdaj pa se je nanje z zapisom odzvala tudi Marta Kos. 

»Razumem legitimnost pomisleka prvega predsednika in verjamem v njegovo dobronamernost. A še toliko bolj verjamem v lastno sposobnost samoomejevanja, zato bi veljalo ta legitimni očitek najprej skupaj premisliti, nato pa tudi uveljaviti nekaj dodatnih varovalk,« je zapis začela Marta Kos. »Tako delujem ves čas in nameravam tudi v prihodnje: ne bežim pred problemi niti si pred njimi ne zatiskam oči, ampak se z njimi, v spoštljivem dialogu, soočim z mislijo na jutrišnji, boljši svet. Iskreno verjamem, da smo skupaj boljši in pametnejši.«

Kot zapiše, so nas učili, da delitev oblasti pomeni delitev na izvršno, zakonodajno in sodno oblast – ne pa delitve oblasti med stranke ali funkcij med domnevno neodvisne kandidate. »Živimo v strankarskem sistemu in strankarska demokracija je naš ustavni okvir. Nikjer ni zapisano, da bi morala biti kandidatka za predsednico Republike Slovenije  nestrankarska.«Po njenem je ključno predvsem, da vsi akterji spoštujejo samo delitev na veje oblasti in se strogo držijo meja med njimi. »To je stvar osebne etike in politične odgovornosti, ne pa pripadnosti eni ali drugi politični opciji. To je tisto osnovno vezno tkivo, ki družbeno pogodbo drži skupaj. Še več, ravno neodvisna in vesti zavezana predsednica (ali predsednik) republike lahko skrbi za to, da so stroge meje med vsemi tremi vejami spoštovane.« V ta namen si tako namerava prizadevati tako za imenovanje sodnikov na predlog sodnega sveta kot za možnost ustavnega veta. 

Nadalje v zapisu spomni, da se je s podobnimi pomisleki ob kandidaturi soočal tudi Janez Drnovšek, vendar je takrat nanje odgovoril, da bo LDS z njegovim odhodom na predsedniško funkcijo kvečjemu izgubila, saj se bo morala na novo vzpostaviti. »Če parafraziram svojega nekdanjega šefa in vzornika: dobro bo za Slovenijo, težko pa za stranko. Toda pred takšnimi odločitvami v resnici ni dileme: vedno se je treba postaviti v dobro skupnega, ne stranke. So pa v parlamentarni demokraciji prav stranke inštrument, s pomočjo katerega je skupno dobro mogoče učinkovito doseči.«

Ob tem dodaja, da resda kandidira kot podpredsednica Gibanja Svoboda, vendar pa je svoja kritična stališča pogosto izražala že kot nestrankarska, neodvisna državljanja – tudi do prejšnjega režima, ko je leta 2020 izstopila iz diplomacije, ki jo je nekdanji zunanji minister Aleš Logar »vpenjal v višegrajski voz kršitev vladavine prava, medijskih svobod in človekovih pravic«. Ob tem velja opomniti, da Logar prav tako kandidira za predsednika republike. Slednjega Marta Kos opisuje kot strogo strankarskega človeka, čeprav »zdaj prav njega naslavljajo kot nestrankarskega kandidata, ker kandidira s podpisi volilk in volilcev. Prizor bi bil smešen, če ne bi bil tragičen.«

»Poimenovanje kandidatov, ki so bili ali so člani strank, za nestrankarske, ker kandidirajo s podpisi volilk in volivcev, je hipokrizija. Skrivanje strankarske pripadnosti prej govori o preveliki, usodni odvisnosti od določene stranke kot pa o njihovi neodvisnosti.«

Kučanovo izjavo sta v svoj prid že povzeli njeni protikandidatki – le da jo je ena obtežila z oznako »orbanizacije«, druga pa »ogrožanja ustavnosti«. Zlorabo pomisleka nekdanjega predsednika republike razume kot poskus njene diskvalifikacije iz predsedniške tekme, še preden bi se ta sploh zares začela, posebej zavržna pa se ji zdi primerjava s politikami madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbána. »Primerjava še najbolj kaže na to, da je tisti, ki jo izreka, pripravljen uporabljati metode, ki so bile značilne za oblast, od katere smo se prav po zaslugi zmagovalnega zavezništva med naprednimi strankami in civilno družbo poslovili na zadnjih parlamentarnih volitvah.«

Očitek o njeni »sistemski nesprejemljivosti« zavrača tudi z argumentom, da je precej podcenjujoče pričakovati, da bo z njo na funkciji predsednice republike kdo »upravljal«, bodisi predsednik vlade ali predsednica državnega zbora. Predsednik republike ima namreč petletni mandat, ki ni vezan na mandata drugih dveh, in je izvoljen na neposrednih volitvah. »S tem, ko ljudstvo neposredno izvoli predsednika ali predsednico, podeli mandat, nameni zaupanje in zaveže z odgovornostjo – zato je napačno insinuirati, da bo tako izvoljena predsednica potem del nekakšnih strankarskih španovij.« V vsakem primeru pa namerava – kot je že napovedala ob kandidaturi – v primeru izvolitve odstopiti z mesta podpredsednice Gibanja Svoboda in zamrzniti svoje članstvo. 

»Neodvisnost kandidatk in kandidatov se ne bo dokazovala s praznimi besedami, ne s prilizovanjem, ne z lažnim distanciranjem,« je še prepričana Marta Kos. »Poimenovanje kandidatov, ki so bili ali so člani strank, za nestrankarske, ker kandidirajo s podpisi volilk in volivcev, je hipokrizija. Skrivanje strankarske pripadnosti prej govori o preveliki, usodni odvisnosti od določene stranke kot pa o njihovi neodvisnosti. Neodvisnost se bo zares izkazala v odločnih stališčih do aktualnih vprašanj, kritični drži do vseh družbenih akterjev, predvsem pa v državniškem pogumu postaviti se za državo – in to državo, kakršna mora Slovenija šele postati.«