Podnevi ne manj kot 25 °C

Uravnavanje klimatskih naprav ali državna uprava zmanjšuje porabo energije

Vlada je prejšnji teden sprejela sklep, da se prostori v stavbah javne uprave med delovnim časom podnevi ne hladijo na temperaturo, nižjo od 25 °C, od 18. do 7. ure zjutraj pa ne na manj kot 28 °C. To pravilo, torej ohladitev na največ 28 °C, velja tudi za konec tedna in za praznike. Objavila je še poziv, naj se prostori organov ne ogrevajo na temperaturo zraka, višjo od 20 °C.

Slovenska državna oziroma javna uprava se tako pridružuje sosednji italijanski, kjer so že s 1. majem letos začeli akcijo »operacija termostat« (trajala naj bi do konca marca 2023) in prepovedali, da se prostori javne uprave poleti hladijo na manj kot 25 °C, pozimi pa segrevajo na več kot 19 °C. Podobne omejitve veljajo že v Španiji, le da ta v poletnih mesecih hlajenje s klimatskimi napravami v javnih prostorih omejuje na 27 °C.

Pri nas je vlada za zdaj ministrstvom naložila, da s sprejetimi pravili o hlajenju seznanijo javne zavode, javne agencije in sklade ter druge organe iz svoje pristojnosti, pozvala pa je tudi vse druge organe, izrecno lokalno upravo, naj upoštevajo nove omejitve.

To ukrepanje evropskih vlad sodi v širši odziv na pretrese pri dobavi energentov, ki jih je povzročil ruski vdor v Ukrajino. EU se je maja letos odzvala z načrtom REPowerEU, to je z »načrtom za hitro zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv s pospešenim prehodom na čisto energijo« ter z dokumentom Varčevanje z energijo. Učinkovitejša raba klimatskih naprav je eden od ukrepov »prostovoljnega zmanjšanja nepotrebne porabe energije«, omenjenih v dokumentu. »Odločitev za znižanje temperature ogrevanja, bolj ekonomična vožnja ter prehod na pogostejšo uporabo javnega prevoza in aktivne mobilnosti, učinkovitejša uporaba gospodinjskih aparatov in klimatskih naprav ter ugašanje luči lahko prinesejo znatne kratkoročne prihranke,« navaja dokument, sklicujoč se tudi na zadnje ugotovitve Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) o pomembnosti sprememb življenjskih navad in vedenja. Evropska komisija omenja možnost petodstotnega zmanjšanja povpraševanja po plinu in nafti zgolj zaradi omenjenih sprememb vedenja, države članice pa posebej poziva h komunikacijskim kampanjam, namenjenim gospodinjstvom.

Slovenska vlada oziroma ministrstvo za infrastrukturo ob uvedenem uravnavanju hlajenja in ogrevanja prostorov javne uprave kot cilj omenja desetodstotno zmanjšanje porabe energije. Zgolj za ponazoritev: lani je bilo iz državnega proračuna, torej za porabo na ministrstvih, v vladi in ožji državni upravi, za električno energijo porabljenih 12 milijonov evrov in še enkrat toliko (12,1 milijona) za kurivo in stroške ogrevanja. Letos pa so v prvih petih mesecih za elektriko odšteli 4,9 milijona evrov, kar je celo nekoliko manj kot lani, so pa stroški ogrevanja konec maja dosegli že 10,1 milijona evrov, torej 84-odstotkov celoletnih lanskih stroškov.