Odstranjevanje dreves v Ljubljani

Številni Ljubljančani so zaskrbljeni zaradi odstranitve dreves med prenovo nekaterih ljubljanskih trgov in cest. Občina odgovarja, da seka le bolna drevesa in drevesa invazivnih vrst, to pa ne spremeni dejstva, da na prenovljenih trgih še desetletje ne bo prave sence.

Zadnji izmed primerov, ki so dvignili prah, je bila prenova vogala Prešernove in Rimske ulice v središču Ljubljane, nasproti Trga mladinskih delovnih brigad. Na njem so stala štiri velika, stara in vsaj na zunaj zdrava drevesa. A ko se je ljubljanska mestna občina namenila vogal obnoviti, je drevesa posekala, posadila pa je nova, ki žal še kar nekaj let ne bodo dajala zadostne sence. Podobno se je zgodilo v Polju, na trgu nasproti cerkve Marijinega vnebovzetja.

Projektant prenove širšega območja Trga mladinskih delovnih brigad in vogala Prešernova-Rimska Rok Žnidaršič kritikom odgovarja, da je bil posek dreves potreben. Poudarja, da »so bile (odločitve o poseku) izvedene odgovorno, po tehtnem premisleku, posvetu in nadzoru vrhunskih strokovnjakov – arboristov – na področju skrbi za mestno drevje in so v skladu s primeri dobre prakse v Ljubljani in tujini«. Čeprav se strinja, da so bila »obstoječa drevesa na prvi pogled povsem v redu«, je omenil nekaj težav, ki so laikom nevidne. Drevesa naj bi bila imela slabo rastno podlago, preživela pa so tudi nestrokovne posege v krošnje, zaradi česar so imela veliko mladih izraščenih vej. Tudi sama vrsta drevesa, ameriški javor, je tujerodna in invazivna, poleg tega naj ne bi bila primerna za mestno drevje. Nova štiri drevesa, ki so bila posajena, so navadni koprivovci, ki naj bi po Žnidaršičevih napovedih imeli še večje krošnje od javorjev.

V Ljubljani se vsako drevo na javnih zelenih površinah pregleda približno vsakih 18 mesecev. To preverjanje opravljajo arboristi svetovalci, strokovnjaki za drevesa, ki na tem področju svetujejo Snagi. Če je drevo zaščiteno, mora občina pred posekom dobiti soglasje pristojnega zavoda (Zavod RS za varstvo narave, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije), če ni, pa ga občina lahko odstrani brez soglasij.

Mestna občina pritrjuje meščanom, da so drevesa, sploh v urbanih delih občine, izjemno pomembna. »Zavedamo se, da so mestno drevje in gozdovi vitalna sestavina zdravega in trajnostnega mesta, v katerem je prijetno živeti. Imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in izboljšanju lokalne blaginje, poleg tega prispevajo k ciljem pri reševanju podnebnih sprememb. Drevesa proizvajajo kisik, dušijo hrup, nam dajejo senco, filtrirajo, ohlajajo ter vlažijo ozračje in tako v mestih povečujejo kakovost bivanja,« so še zapisali v odzivu na vprašanja o sečnji mestnih dreves. Leta 2021 so zasadili 1080 dreves, letos pa so jih v okviru akcije Za lepšo Ljubljano zasadili že približno 300.

Dr. Blaž Klobučar, diplomant ljubljanske biotehniške fakultete, ki se zdaj na Švedskem ukvarja z mestnimi drevesi, pravi, da je »splošno pravilo, da večje ko je drevo in več listne površine ko ima, več pozitivnih učinkov bo imelo. Zatorej je pomembno, da še posebej odrasla drevesa obvarujemo in ohranimo v mestnem prostoru.«

Kritičen je do ljubljanskega urejanja drevnine, poudarja zapostavljanje dreves v gradbenih posegih, pomanjkanje zavedanja o pomembnosti dreves za mestno okolje pri izvajalcih in načrtovalcih projektov ter pomanjkanje znanja o pravilni umestitvi dreves v prostor, primernih vrstah in dobrih tehnikah obrezovanja. »Posledica tega je, da se prepogosto dogaja, da se odstranjujejo vitalna drevesa, se ne nadomeščajo v zadostnem obsegu in tako mesto postopoma izgublja svoj zeleni resurs,« še dodaja Klobučar.