IK, STA

28. 7. 2022  |  Družba

»V Sloveniji jedro tega problema predstavljata predvsem mobilnost in energetika«

Dan ekološkega dolga. Kot družba se moramo soočiti s problemom okoljske krize, ekološkega dolga in trajnosti.

Danes obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Gre za dan, ko je človeštvo porabilo toliko naravnih virov, kot jih je Zemlja sposobna zagotoviti v letu dni. Če bi človeštvu dan ekološkega dolga vsako leto uspelo zamakniti za šest dni, bi do leta 2050 zaživeli znotraj planetarnih meja, poudarjajo naravovarstveniki.

Dan ekološkega dolga izračunava organizacija Global Footprint Network, ki je v sporočilu za javnost opozorila, da ga letos znova obeležujemo bolj zgodaj, torej 28. julija. Za obnovitev vseh virov, ki jih človeštvo trenutno črpa iz narave, bi potrebovali biokapaciteto planeta, ki ustreza 1,75 Zemlje.

Zgolj proizvodnja hrane danes zavzema 55 odstotkov biokapacitete planeta. 60 odstotkov svetovnega ekološkega odtisa pa predstavljajo izpusti ogljika, so zapisali v organizaciji. Dan ekološkega dolga obeležujemo že 50 let, kar pomeni, da bi Zemlja za obnovo vseh svojih virov potrebovala 19 let.

Če bi človeštvu dan ekološkega dolga vsako leto uspelo zamakniti za šest dni, bi do leta 2050 zaživeli znotraj planetarnih meja, poudarjajo naravovarstveniki.

Če bi človeštvu dan ekološkega dolga vsako leto uspelo zamakniti za šest dni, bi do sredine stoletja zaživeli znotraj planetarnih meja. Če bi želeli doseči cilj pariškega podnebnega sporazuma o omejitvi segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje, pa bi morali dan ekološkega dolga letno zamakniti za 10 dni.

Ekološki dolg je pripeljal do velikega zmanjšanja biotske raznovrstnosti, povečanja izpustov toplogrednih plinov ter slabše prehranske in energetske varnosti. Posledice netrajnostnega upravljanja z viri so vedno bolj opazne, saj smo priča nadpovprečno visokim temperaturam in vročinskim valovom, pogostim gozdnim požarom, sušam, poplavam in drugim naravnim katastrofam, opozarjajo v Global Footprint Network

Posledice netrajnostnega upravljanja z viri so vedno bolj opazne, saj smo priča nadpovprečno visokim temperaturam in vročinskim valovom, pogostim gozdnim požarom, sušam, poplavam in drugim naravnim katastrofam.

Raziskava organizacije je obenem pokazala, da več kot tri milijarde ljudi živi v državah, ki proizvedejo manj hrane, kot je porabijo, obenem pa ustvarijo tudi manj prihodkov od svetovnega povprečja. To pomeni, da nimajo ustreznega dostopa do hrane znotraj države, hkrati pa ta za njih ni dostopna niti na svetovnem trgu. Ob upoštevanju vseh ostalih naravnih virov število ljudi, ki so izpostavljeni tovrstnemu tveganju, poskoči na 5,8 milijarde.

Na voljo so številne možnosti za zmanjšanje ekološkega odtisa, ki so tudi ekonomsko smiselne. Zmanjšanje količine zavržene hrane za polovico na globalni ravni bi lahko dan ekološkega dolga zamaknilo za 13 dni. Globalna nadgradnja kolesarske infrastrukture, kot jo poznajo na Nizozemskem, bi lahko dan ekološkega dolga prestavila za devet dni.

Več kot tri milijarde ljudi živi v državah, ki proizvedejo manj hrane, kot je porabijo, obenem pa ustvarijo tudi manj prihodkov od svetovnega povprečja.

S proizvodnjo energije s pomočjo kopenskih vetrnih turbin bi lahko datum dneva ekološkega dolga premaknili za vsaj 10 dni, so med drugim našteli v Global Footprint Network.

Direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc je ob tem opozoril na številne gozdne požare, s katerimi se v času obeleževanja svetovnega dneva ekološkega dolga spopada tudi Slovenija. Gozd je z vidika ekološkega odtisa in posledično ekološkega dolga ključnega pomena kot ponor toplogrednega ogljikovega dioksida. "Takšni gozdni požari, kot smo jim priča v Sredozemlju in drugod po svetu, povzročajo dodatne izpuste že skladiščenega ogljika in zdravju škodljivih onesnaževal, hkrati pa se s tem uničujejo pomembne površine biokapacitete, ki v naslednjih letih ne bo opravljala že omenjene pomembne funkcije ponora ogljika," je opozoril.

"Takšni gozdni požari, kot smo jim priča v Sredozemlju in drugod po svetu, povzročajo dodatne izpuste že skladiščenega ogljika in zdravju škodljivih onesnaževal, hkrati pa se s tem uničujejo pomembne površine biokapacitete, ki v naslednjih letih ne bo opravljala že omenjene pomembne funkcije ponora ogljika."

Tomaž Gorenc,
direktor Inštituta za zdravje in okolje

Zato je pomembno, kako bomo kot družba v prihodnje upravljali s svojimi naravnimi viri, kot so gozdovi, in jih ohranjali v dobri kondiciji. Hkrati pa ne smemo pozabiti na zmanjšanje odtisa s sistemskimi pristopi, saj je posameznik težko trajnosten v netrajnostni družbi. "Posledično je ključnega pomena, da se kot družba soočimo s problemom okoljske krize, ekološkega dolga in trajnosti. V Sloveniji jedro tega problema predstavljata predvsem mobilnost in energetika," je poudaril.

Slovenija je dan ekološkega dolga sicer obeležila že 18. aprila.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.