STA

4. 8. 2022  |  Družba

Rast življenjskih stroškov v Sloveniji vpliva na dve tretjini vprašanih

Anketiranci med desetimi ponujenimi političnimi in gospodarskimi okoliščinami oz. dogodki, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje, že vse od marca na prvo mesto postavljajo rast življenjskih stroškov

dd

Iz meseca v mesec je vse več tistih, na katerih vsakdanje življenje pomembno vpliva padanje vrednosti premoženja. Tokrat se je za ta odgovor odločilo 19 odstotkov vprašanih. Še več oz. tretjina se jih je odločila za odgovor "potencialna ekonomska kriza".
© pxhere.com

Rast življenjskih stroškov vpliva na dve tretjini vprašanih, je pokazala zadnja meritev v raziskavi Valicona #Novanormalnost. Iz meseca v mesec je vse več tistih, na katerih vsakdanje življenje pomembno vpliva padanje vrednosti premoženja. Po nekaj mesecih premora postaja širjenje novega koronavirusa znova pomembno, so navedli.

Anketiranci med desetimi ponujenimi političnimi in gospodarskimi okoliščinami oz. dogodki, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje, že vse od marca na prvo mesto postavljajo rast življenjskih stroškov. Tako se je v julijski meritvi odločilo 67 odstotkov vprašanih, kar je sicer značilno manj od 75 odstotkov, kolikor se jih je za ta odgovor odločilo junija.

Na drugem mestu je s 45 odstotki morebitno pomanjkanje dobrin, hrane, energentov. Delež anketiranih, ki so se odločili za ta odgovor, je na podobno visoki ravni vse od marca, le v aprilu tik pred volitvami v DZ je padel pod 40 odstotkov.

Na tretjem mestu so podnebne spremembe z 38 odstotki, kar je dvakrat več kot marca. Povečevanje tega deleža sovpada z naraščanjem dnevnih temperatur, so pojasnili pri Valiconu.

Na drugi strani je glede na marec skoraj za polovico nižji delež tistih, ki so izbirali vojno v Ukrajini kot tisto okoliščino, ki pomembno vpliva na njihovo vsakdanje življenje. Tokrat znaša 23 odstotkov.

Na drugem mestu je s 45 odstotki morebitno pomanjkanje dobrin, hrane, energentov. Delež anketiranih, ki so se odločili za ta odgovor, je na podobno visoki ravni vse od marca, le v aprilu tik pred volitvami v DZ je padel pod 40 odstotkov.

Iz meseca v mesec je vse več tistih, na katerih vsakdanje življenje pomembno vpliva padanje vrednosti premoženja. Tokrat se je za ta odgovor odločilo 19 odstotkov vprašanih. Še več oz. tretjina se jih je odločila za odgovor "potencialna ekonomska kriza".

Največjo spremembo v julijski meritvi predstavlja izbira odgovora "širjenje koronavirusa", za katerega se je odločila skoraj četrtina vprašanih ali deset odstotnih točk več kot mesec prej.

Indeks normalnosti, s katerim spremljajo osebno doživljanje razmer, znaša 6 in je že četrti mesec zapored pozitiven. To pomeni, da je več tistih, ki trenutne razmere doživljajo bolj pozitivno kot ne. Natanko takšno vrednost je ta indeks dosegel ob prvi meritvi konec marca 2020, slaba dva tedna po prvem zaprtju javnega življenja zaradi epidemije covida-19.

Glede na začetek letošnjega leta sta se medtem občutno poslabšala indeksa finančnega stanja in obsega potrošnje. Indeks finančnega stanja, s katerim spremljajo oceno osebnega trenutnega in pričakovanega finančnega stanja, je julija znašal minus 28. To pomeni, da je delež tistih, ki se jim je ali pa se jim po pričakovanju še bo finančno stanje poslabšalo, višji od deleža tistih, za katere to ne velja.

To je sicer nekoliko bolje kot mesec pred tem, ko je ta indeks znašal že minus 37.

Še bolj pesimističen je pogled na indeks potrošnje, s katerim spremljajo oceno obsega potrošnje in je že drugi mesec zapored nižji od minus 60. To pomeni, da je občutno več takšnih, ki so že ali pa bodo po pričakovanju še zmanjšali obseg potrošnje, kot pa je tistih, ki so odgovorili nasprotno.

Delež starih od 18 do 75 let, ki so se že vsaj enkrat cepili, in tistih, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili, znaša 80 odstotkov.

V raziskavi so nenazadnje ugotavljali namero cepljenja proti covidu-19, ki pa je že nekaj mesecev nespremenjena. Delež starih od 18 do 75 let, ki so se že vsaj enkrat cepili, in tistih, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili, znaša 80 odstotkov.

Delež starih od 18 do 75 let, ki so se cepili vsaj enkrat in/ali s PCR testom potrjeno okuženih oziroma tistih, ki so povsem prepričani, da so že bili okuženi, čeprav niso bili testirani, medtem znaša 89 odstotkov.

Valicon je zadnjo meritev v raziskavi #Novanormalnost izvedel od 18. do 21. julija, sodelovalo pa je 515 anketiranih.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.