STA

 |  Družba

Mladi predstavljajo 17,6-odstotni delež med vsemi brezposelnimi

Upad brezposelnosti mladih v zadnjih 20 letih je bolj verjetno posledica nižje rodnosti kot pa večje zaposljivosti mladih

ss

V letu 2022 V Sloveniji živi 309.383 mladih, starih med 15 in 29 let
© Tomaž Lavrič

Pred mednarodnim dnevom mladih, ki bo v petek, v Sindikatu Mladi plus opozarjajo na brezposelnost mladih. Mladi predstavljajo 17,6-odstotni delež med vsemi brezposelnimi. Upad brezposelnosti mladih v zadnjih dvajsetih letih pa je bolj verjetno posledica nižje rodnosti kot pa večje zaposljivosti mladih, opozarjajo v sindikatu.

V letu 2022 V Sloveniji živi 309.383 mladih, starih med 15 in 29 let. Aprila letos jih je bilo delovno aktivnih 129.556, kar je za 7823 oseb oziroma 6,4 odstotka več kot aprila lani. Konec junija 2022 je bilo registriranih 9474 brezposelnih mladih oseb, kar je za 3436 oseb oziroma 26,6 odstotka manj kot junija 2021, v sindikatu navajajo podatke Zavoda RS za zaposlovanje. Raziskava Mladina 2020 pa navaja, da je od leta 2000 število mladih upadlo za 31,1 odstotka.

Konec junija 2022 je bilo registriranih 9474 brezposelnih mladih oseb, kar je za 3436 oseb oziroma 26,6 odstotka manj kot junija 2021.

V isti raziskavi so ugotavljali tudi samoporočano stopnjo brezposelnosti, torej število oseb, ki same sebe vidijo kot brezposelne. Ta naj bi predstavljala skoraj dvakratnik registrirane brezposelnosti zavoda za zaposlovanje. Registrirana brezposelnost namreč ne upošteva, da se mnoge brezposelne osebe ne registrirajo kot brezposelne ali pa se iz evidence odjavijo. V Sindikatu Mladi plus zato trdijo, da se stopnja brezposelnosti mladih v zadnjem času sploh ni spremenila.

Opozarjajo tudi na t. i. nevidno brezposelnost. V Sloveniji ima le dobra tretjina mladih, starih od 15 do 24 let, ki niso v procesu izobraževanja ali usposabljanja, stabilno zaposlitev. Vsi drugi so bodisi brezposelni bodisi opravljajo delo prek manj stabilnih oblik dela.

"Že dalj časa trajajoče kritično stanje naj upošteva tudi vlada, katere dolžnost je odpravljati nepravilnosti na trgu dela in predvsem s pametno zaposlitveno politiko omogočati mladim prehod v odraslo dobo."

Sindikat Mladi plus

Mladi svojo prvo zaposlitev večinoma še vedno dobijo za določen čas ali pa so prisiljeni delati v prekarnih oblikah dela. Slovenija močno odstopa od evropskega povprečja predvsem pri prekarnih oblikah dela. Mladi pa bi raje izbrali redno zaposlitev kot kakšno od prekarnih oblik dela.

Uradni podatki o brezposelnosti mladih ne sledijo dejanskemu stanju, o katerem poročajo mladi sami, opozarjajo v sindikatu. Zato ob mednarodnem dnevu mladih odgovorne pozivajo, naj mladim prisluhnejo. "Že dalj časa trajajoče kritično stanje naj upošteva tudi vlada, katere dolžnost je odpravljati nepravilnosti na trgu dela in predvsem s pametno zaposlitveno politiko omogočati mladim prehod v odraslo dobo," so še zapisali v sindikatu.

Z e-Študentskega servisa pa so sporočili, da se 64 odstotkov mladih po končanem šolanju zaposli pri enem izmed delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo. Zato je študentsko delo priložnost za spoznavanje različnih poklicev, delodajalcev, pridobivanje prvih delovnih izkušenj in iskanje kariernih možnosti.

Trenutno je ponudbe študentskih del veliko, na e-Študentskem servisu je okrog 3700 prostih začasnih in občasnih del, v zadnjih letih pa je povpraševanja s strani mladih manj. Kljub temu se mladi v času šolanja s študentskih delom srečajo vsaj enkrat. Povprečni znesek nakazila znaša okrog 190 evrov neto na mesec, s študentskim delom pa mladi v povprečju pridobijo 2,5 meseca pokojninske dobe na leto.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.