Več kot 60 držav si stežka privošči uvoz hrane

Visoka inflacija, vse višje cene energentov in vojna v Ukrajini povzročajo težave po vsem svetu

Visoka inflacija, vse višje cene energentov in vojna v Ukrajini povzročajo težave po vsem svetu. Več kot 60 držav si tako le stežka privošči uvoz hrane, je razvidno iz elektronskega sporočila posebne delovne skupine ZN za prehransko varnost, ki ga je pridobil bruseljski spletni bilten Politico.

Delovna skupina, ki so jo ZN ustanovili letos po ruskem napadu na Ukrajino, spremlja razmere v več desetih državah po svetu, med njimi v Kolumbiji, Malaviju, Pakistanu in Mjanmaru. Politico je pridobil povzetek srečanja te skupine 28. julija, ki ga je po elektronski pošti poslal posebni svetovalec za covid-19 pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) David Nabarro.

Iz sporočila je razvidno, da obstaja tveganje, da bodo trenutne razmere izničile več deset let napredka v boju proti podhranjenosti. Kot navaja dokument, celo v državah s srednjim dohodkom, kot je denimo Kolumbija, del prebivalstva nima dovolj hrane.

Udeleženci srečanja so izpostavili, da v Sierri Leone zaradi višjih cen hrane revnejši že uživajo manj hranljivih živil. O podobnih tveganjih poročajo tudi iz Kolumbije, Konga, Čada, Ekvadorja, Iraka, Kenije, Malavija in Mavretanije, po navedbah Politica piše v elektronskem sporočilu.

To omenja še, da organizacije za zaščito potrošnikov poročajo o še večji rasti cen v Pakistanu, Mjanmaru, Peruju, Malaviju, Burundiju in Nigeriji, ker vse več ljudi preplača osnovne potrebščine. Več kot deset držav je že blizu temu, da ne bodo mogle več odplačevati državnega dolga, številne pa iščejo možnosti za odpis dolga.

V povzetku srečanja še piše, da se bo delovna skupina še naprej osredotočala na visoke cene uvoženega blaga, ki vpliva na plačilne bilance več kot 60 držav. Pozorna bo tudi na izzive, povezane s prehransko varnostjo, ki so posledica tega, da si države komajda privoščijo uvoz nujnega blaga.

Na srečanju 28. julija je sodelovalo med 30 in 40 ljudi, ki so med drugim obravnavali dogovor z Ukrajino, Turčijo in Rusijo o ponovnem odprtju črnomorskih pristanišč v bližini Odese za izvoz hrane, ki so ga pomagali izpogajati ZN. Po navedbah udeležencev, ki jih navaja Politico, je predstavnik Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) vprašal, če je v tem dogovoru tudi določilo, da si bodo revnejše države lahko privoščile to žito, a ni dobil odgovora.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je 32-člansko Skupino za odziv na globalno krizo (GCRG) ustanovil marca, potem ko je Rusija februarja napadla Ukrajino, ki je pomembna proizvajalka hrane. Skupina naj bi pripravljala predloge za odzivanje na krize na področjih energije, financ in hrane. Po pisanju Politica se je skupina doslej sešla 13-krat in nima stalnega članstva.