STA

15. 8. 2022  |  Politika

»Žal se od številnih obljub ne da živeti, treba je storiti nekaj več«

Predsednik sveta pomurske razvojne regije in župan občine Kuzma Jožef Škalič opozarja, da čista in mirna duša ter veliko srce nista dovolj za življenje, če ni zadosti kruha za preživetje

V sredo bomo praznovali dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Na predvečer praznika bo osrednja slovesnost v Črenšovcih, kjer bo slavnostni govornik predsednik države Borut Pahor. Predsednik vlade Robert Golob bo ta dan na celodnevnem obisku v, kot so zapisali na vladi, pokrajini priložnosti.

Pomurje in v njem Prekmurje po številnih kazalnikih ostajata na dnu lestvic slovenske razvitosti, pa čeprav je vsaka vlada, predvsem ob prazniku, obljubljala, da bo razkorak do najbolj razvitih zmanjšala.

Predsednik razvojnega sveta Pomurske regije Tadej Ružič Prekmurje in Pomurje tako s funkcije kot osebno še vedno vidi predvsem kot regijo priložnosti. Ob tem je za STA navedel zelo velik napredek gospodarstva v zadnjih 15 letih, ko je po nekdanjih večinoma propadlih socialističnih gospodarskih gigantih nastalo veliko malih in srednjih podjetij, kjer znajo izkoristiti domače znanje za izdelke, konkurenčne na svetovnih trgih.

V zadnjih petih letih v lokalnem gospodarstvu po Ružičevih besedah beležijo 40-odstotno rast izvoza in 22-odstotno rast dodane vrednosti na zaposlenega, opozoril pa je tudi na danosti, ki se jih marsikdaj ne zavedamo. "Narava, mir, nizka stopnja kriminalitete, čisto okolje, pitna voda iz pipe, sproščeni ljudje in prijaznost sočloveka - marsikje po svetu in tudi v Sloveniji tega sploh ni oziroma se za te danosti, ki so tu zastonj, debelo plačuje," je dejal.

"Narava, mir, nizka stopnja kriminalitete, čisto okolje, pitna voda iz pipe, sproščeni ljudje in prijaznost sočloveka - marsikje po svetu in tudi v Sloveniji tega sploh ni oziroma se za te danosti, ki so tu zastonj, debelo plačuje."

Tadej Ružič,
predsednik razvojnega sveta Pomurske regije

Kot je dodal, od države pričakujejo, da poskrbi za osnovne infrastrukturne razmere, od železniške povezave Lendave s slovenskim omrežjem do regijskega letališča, namakanja in lokalnim potrebam prilagojenega izobraževalnega sistema. "Za lastni razvoj pa smo odgovorni predvsem sami ob določeni pomoči državnih sredstev znotraj regionalnega razvojnega programa," je še dejal prvi mož razvojnega sveta. Življenje v Prekmurju glede na našteto ocenjuje kot zelo kakovostno.

Direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah je prepričan, da se Prekmurje v zadnjem desetletju prebuja na vseh področjih - gospodarstvo je stabilno, podjetja, ki ustvarjajo nadpovprečno dodano vrednost, zaposlujejo že dobro tretjino vseh zaposlenih na podlagi domačega znanja in inovacij.

"Gospodarstvo koristi potenciale naravne danosti in dober geostrateški položaj, ki v povezavi z napredno tehnologijo in kakovostno ter konkurenčno delovno silo omogoča hitro približevanje gospodarskim kazalnikom razvitosti v primerjavi s celotno državo. Povečan turistični obisk regije pa kaže na to, da postajamo vedno bolj privlačna in obiskana slovenska regija," je dejal Grah. Ob tem je poudaril, da lahko večje korake naprej delamo le skupaj.

"Gospodarstvo koristi potenciale naravne danosti in dober geostrateški položaj, ki v povezavi z napredno tehnologijo in kakovostno ter konkurenčno delovno silo omogoča hitro približevanje gospodarskim kazalnikom razvitosti v primerjavi s celotno državo. Povečan turistični obisk regije pa kaže na to, da postajamo vedno bolj privlačna in obiskana slovenska regija."

Robert Grah,
direktor Pomurske gospodarske zbornice

Manj optimističen pa je predsednik sveta pomurske razvojne regije in župan občine Kuzma Jožef Škalič. "Čista in mirna duša ter veliko srce nista dovolj za življenje, če ni zadosti kruha za preživetje. Žal se iz številnih obljub ne da živeti, treba je storiti nekaj več," je prepričan.

Po njegovem so potrebne konkretne akcije, da ne bodo "v tem obrobnem prostoru prelepe Slovenije na demografsko ogroženem območju še naprej odvisni od drugih, ki si prečudovito Prekmurje delijo zaradi osebnih interesov".

Slovenska politika mora v prihodnje narediti več, je prepričan, ob tem pa je pozval: "Slovenija, moja domovina, zbudi se! Praznik nas Prekmurcev ne traja zgolj en dan!"

Zgodovinarka in direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs ugotavlja, da pozitivni učinek združitve večine Slovencev v Prekmurju ne prekrije dejstva, da do danes niso uspeli vzpostaviti vseh potrebnih regionalnih ustanov in da je delo v tujini je še vedno pomemben vir prihodkov.

"Kljub velikim vlaganjem v infrastrukturo so povezave z javnimi prevozi slabše, kot so bile pred nekaj desetletji, kar ovira veliko turistično zanimanje za regijo, ki se kaže kot eden večjih potencialov razvoja," dodaja.

"Kljub velikim vlaganjem v infrastrukturo so povezave z javnimi prevozi slabše, kot so bile pred nekaj desetletji, kar ovira veliko turistično zanimanje za regijo, ki se kaže kot eden večjih potencialov razvoja."

Metka Fujs,
zgodovinarka in direktorica Pomurskega muzeja

Pomurje je dolga leta na vrhu lestvice brezposelnih v Sloveniji, sredi poletja jih je po podatkih zavoda za zaposlovanje prijavljenih nekaj čez 3300. Tako nizka številka se je po besedah Branke Kuzmič Smolič s soboške območne enote zavoda za zaposlovanje še pred nekaj leti zdela nedosegljiva.

V zadnjih letih se je število brezposelnih zmanjševalo hitreje kot v preostali Sloveniji, zmanjšal se je tudi razkorak med stopnjo brezposelnosti. Tako je bila maja v Pomurju 7,6-odstotna, v Sloveniji pa 5,7-odstotna.

V preteklosti je največjo težavo predstavljalo pomanjkanje delovnih mest, kadra za zaposlitev je bilo vedno veliko preveč, primanjkljaji so se pojavljali zgolj v najbolj deficitarnih poklicih. V zadnjih letih pa se tudi v Pomurju zaradi pomanjkanja primerne delovne sile spopadajo z velikimi težavami pri pokrivanju potreb delodajalcev.

Ob tem si, kot je dejala Kuzma Smolič, želijo, da bi to vodilo v izboljšanje razmer za zaposlene in tudi v vračanje tistih, ki so zaradi številnih razlogov zapuščali Pomurje in iskali srečo drugje po državi ali v tujini.

Da je zaradi slabše razvitosti slabše tudi zdravje prav v Prekmurju, pogosto opozarja stroka, vendar pa se o revščini, predvsem kmečkih ljudi, ki imajo na stara leta borno pokojnino, bolj redko govori in ostaja prikrita. Danijela Cug iz Centra za socialno delo Pomurje je tako povedala: "Prekmurci smo ljudje upanja in dobre vere, smo ljudje z delovnimi navadami. Velikokrat pa ravno zaradi teh istih lastnosti nočemo prositi za pomoč različnih institucij."

"Prekmurci smo ljudje upanja in dobre vere, smo ljudje z delovnimi navadami. Velikokrat pa ravno zaradi teh istih lastnosti nočemo prositi za pomoč različnih institucij."

Danijela Cug,
Center za socialno delo Pomurje

O razmerah v pokrajini se bo v torek seznanil predsednik vlade Robert Golob. Prekmurje bo obiskal z ministricama za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko ter javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik. Med drugim si bodo ogledali posledice suše, se sestali z gospodarstveniki ter župani in županjami. Največ pozornosti bo namenjenih ključnim regijskim projektom in regionalnemu razvoju.

V Beltincih, kjer imajo na dan državnega praznika tudi občinskega, je bila slovesnost v nedeljo. Župan Marko Virag si je v nagovoru zaželel, da bi bilo Prekmurje enakovreden gradnik slovenske države, na kar da v centru odločanja prevečkrat pozabljajo. "To se mora spremeniti, zato moramo biti še bolj odločni, še bolj razvojno povezani in še bolj glasni v boju za boljši jutri tako v naši občini kot v naši regiji," je poudaril.

"To se mora spremeniti, zato moramo biti še bolj odločni, še bolj razvojno povezani in še bolj glasni v boju za boljši jutri tako v naši občini kot v naši regiji."

Marko Virag,
župan Beltincev

Na proslavi so uvodoma slišali Kleklovo pesem Kaj je Müra šepetala. V njej Klekl med drugim pravi: "Ne me večni záto stvoro, da bi val moj brate ločo." (Večni me ni ustvaril zato, da bi moj val ločil brate.)

Jožef Klekl starejši, katoliški duhovnik, pisatelj in založnik in urednik, tudi dolgoletni urednik Novin, ki so izhajale med leti 1913 in 1941, je bil narodni buditelj, imenovan tudi prekmurski Čedermac, omenjeno pesem pa nekateri predlagajo za prekmursko himno.

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je slovenski praznik, ki ga praznujemo 17. avgusta, na dan, ko je Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. S tem so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti združeni z matičnim narodom. Po koncu prve svetovne vojne je Prekmurje 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.