»Vsaka družba je in bo vedno potrebovala humanitarne organizacije«

Humanitarne organizacije ne smejo prevzemati vloge in obveznosti države

Ob mednarodnem dnevu humanitarnih dejavnosti (19. avgust) varuh človekovih pravic Peter Svetina opozarja, da humanitarne organizacije ne smemo videti le kot nadomestek tega, kar bi morala početi država, so sporočili iz urada Varuha. Pomen humanitarnih organizacij izpostavljajo tudi Rdeči križ, Slovenska Karitas in Zveza prijateljev mladine Slovenije.

Svetina poudarja, da ta dan praznujemo z namenom ozaveščanja o prizadevanjih tistih, ki pomagajo pri reševanju kriz doma in na različnih koncih sveta. Nevladne in humanitarne organizacije se pogosto med prvimi odzovejo v primeru katastrof, epidemij in konfliktov ter so prvi stik s prizadetimi in ogroženimi, so sporočili iz urada Varuha.

Ob tej priložnosti se je Svetina za nesebično pomoč zahvalil vsem humanitarnim delavcem in organizacijam ter odgovorne pozval, da humanitarnim delavcem zagotovijo varne delovne pogoje in dostojno plačilo. Ob tem opozarja še, da humanitarne organizacije ne smemo videti le kot nadomestek tega, kar bi morala početi država. "Ne bi se smelo dogajati, da nevladne in humanitarne organizacije nadomeščajo in prevzemajo aktivno vloge države in njene obveznosti. Prvenstveno mora za dobrobit vseh poskrbeti država," je izpostavil Svetina.

Na Rdečem križu, ki je najstarejša humanitarna organizacija v Sloveniji, so za STA zapisali, da je pomoči potreben eden izmed 65 prebivalcev sveta. V luči podnebnih sprememb in številnih naravnih nesreč, epidemije covida-19 ter mnogih vojnih prizorišč (prostovoljne) humanitarne delavce potrebujemo bolj kot kdajkoli, so dodali.

"Ne bi se smelo dogajati, da nevladne in humanitarne organizacije nadomeščajo in prevzemajo aktivno vloge države in njene obveznosti. Prvenstveno mora za dobrobit vseh poskrbeti država."

Peter Svetina,
varuh človekovih pravic

Leta 2020 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12,4-odstotna, kar pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo nekaj več kot 250.000 prebivalcev - skoraj 20 odstotkov upokojencev, pet odstotkov delovno aktivnih, skoraj 11 odstotkov mladoletnih otrok, 43 odstotkov brezposelnih ter skoraj 20 odstotkov vseh nezmožnih za delo, gospodinj, študentov ter drugih neaktivnih in nerazvrščenih oseb. "Številke se v zadnjem obdobju še povišujejo in tudi na nas se je v zadnjem obdobju za pomoč obrnilo približno pet odstotkov več ljudi kot lansko leto, še večje število tistih, ki bodo potrebovali našo pomoč, pa pričakujemo v jeseni," so dodali.

Generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič je za STA zapisal, da ob letošnjem svetovnem dnevu humanitarnih dejavnosti dajejo poudarek človekovemu dostojanstvu, ki v enaki meri pripada vsem ljudem. Kadar je dostojanstvo posameznika in družin ali celo življenje ogroženo zaradi naravnih in drugih nesreč, konfliktov, podnebnih sprememb in skrajne revščine, so humanitarni delavci tisti, ki prvi stopajo do prizadetih. "Brez ljudi na terenu, humanitarnih delavcev v lokalnih skupnostih, ki so ob vsakem času pripravljeni pomagati, bi bila naša družba in človečnost zelo osiromašena," je zapisal.

Vsako leto se župnijske Karitas vključijo v pomoč več kot 250 gospodinjstvom, ki so se jim zgodile večje nesreče. Zadnji takšen primer je prihod beguncev iz Ukrajine, ki iščejo prostor za varno življenje. V Karitas preko 9000 prostovoljcev pomaga s hrano 90.000 posameznikom in družinam. Slovenska karitas s humanitarno pomočjo pomaga tudi v tujini, je še dodal.

"Dobri ljudje, brez vas otroci ne bi odšli na zaslužene počitnice, šolske torbe ne bi bile napolnjene, otroci ne bi razvijali svojih športnih potencialov, ne bi štipendirali mladostnikov, marsikatera položnica ne bi bila poravnana in otroci s posebnimi potrebami ne bi bili deležni dodatnih terapij."

Breda Krašna,
generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije

"Vsaka družba je in bo za določen odstotek prebivalstva vedno potrebovala humanitarne organizacije," so zapisali na Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Dve nizki plači, za katere niti ni nujno, da sta minimalni, ne omogočata dostojnega življenja, so zapisali. V zadnjem času je veliko govora o energetski revščini, pri kateri bi bilo treba bolj smiselno postaviti krog upravičencev, menijo. Ne samo prejemniki denarne socialne pomoči, ampak tudi zgoraj omenjeni starši, ki običajno niso deležni takšnih pomoči, kljub temu, da imajo celo nižje dohodke kot marsikateri prejemnik denarne socialne pomoči, so zapisali.

"Dobri ljudje, brez vas otroci ne bi odšli na zaslužene počitnice, šolske torbe ne bi bile napolnjene, otroci ne bi razvijali svojih športnih potencialov, ne bi štipendirali mladostnikov, marsikatera položnica ne bi bila poravnana in otroci s posebnimi potrebami ne bi bili deležni dodatnih terapij," je za STA zapisala generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije Breda Krašna.