Brezplačna kosila za vse otroke

Inštitut 8. marec predlaga brezplačna kosila za osnovnošolce

Inštitut 8. marec je v državni zbor vložil predloga zakonov o osnovni šoli in o šolski prehrani, s katerima želi vsem osnovnošolcem zagotoviti brezplačna kosila. Ta bi namreč po besedah predstavnikov inštituta morala soditi k brezplačni osnovni šoli. Kampanjo, ki so jo označili za najlepšo na svetu, so malce zafrkljivo poimenovali Za otroke gre (to geslo namreč radi uporabljajo zagovorniki tradicionalne družine), septembra pa bodo po ulicah mest in po vaseh začeli zbirati podpise. Da bo predlog zakona v parlamentu obravnavan, morajo zbrati vsaj 5000 overjenih podpisov ljudi.

Za vložitev predlogov zakonov so se odločili na podlagi rezultatov ankete, v kateri so ljudi spraševali, kako se spoprijemajo z vedno višjimi cenami goriva, hrane, elektrike, z višjimi najemninami in drugimi podražitvami, je pojasnila Maja Koražija z inštituta. »Ugotovili smo, da je otrok, ki potrebujejo šolska kosila, vedno več, cenzus pa jih dosega vsako leto manj. Vložena zakona sta odgovor na sedanje razmere.« Poudarila je tudi, da so brezplačna kosila za vse otroke pomembna, ker zmanjšujejo razlikovanje med učenci in učenkami. »Pri pripravi zakonov smo veliko razmišljali, ali naj predlagamo zgolj manjše socialne korekcije ali kosila vzpostavimo kot pravico za vse. Za drugo možnost smo se odločili, ker se nam zdi pomembno, da ohranjamo zamisel o brezplačni osnovni šoli, v kateri noben otrok ne bo občutil stigme zaradi socialnega položaja svoje družine, ter se je lotimo na točki, kjer ta pomeni največji strošek za starše in bo imela največji takojšnji učinek,« so še sporočili z inštituta.

Brezplačna šolska kosila so obljubljena tudi v koalicijski pogodbi Golobove vlade, na kar so iz inštituta odgovorili, da so koalicijske pogodbe že v preteklosti vsebovale dobre ukrepe, a so ti, žal, pogosto ostali le na papirju. »Pri snovanju kampanje smo izhajali iz tega, kako se na draginjo in čedalje višje življenjske stroške, ki jih imajo družine, odzvati tako, da bi to prineslo največjo takojšnjo korist, pa tudi pozitivne dolgoročne spremembe v delovanju sistema. Med pričevanji, ki smo jih zbirali, je bilo veliko izpovedi staršev, ki so opozarjali, da so položnice, povezane s šolo, vse večji strošek in da se je prehrana podražila. Med njimi so bili tudi taki, ki so zaradi minimalnega povečanja prihodkov ostali brez subvencije in bili v praksi celo na slabšem kot pred zvišanjem plače.« Dodali so, da je zdajšnji sistem subvencioniranja šolskih kosil neustrezen, saj do brezplačnega kosila niso upravičene niti vse družine, ki živijo pod pragom tveganja revščine. Ureditev na podlagi tega praga je krivična, saj lahko samo cent razlike v dohodku pomeni razliko med subvencijo in izgubo te. Na inštitutu menijo, da bi ta uvedba pomenila 77 milijonov evrov stroškov za državni proračun, zmanjšali pa se bodo izdatki tistih občin, ki so se same odločile za dodatno subvencioniranje zagotavljanja šolskega kosila.

Podoben predlog, brezplačno šolsko prehrano za vse dijake, je leta 2008 sprejela vlada Janeza Janše, a je dve leti pozneje vlada subvencijo za prehrano razširila na osnovne šole in odpravila popolno subvencioniranje dijaške prehrane. Po besedah ministrstva za izobraževanje, znanost in šport se je v času brezplačnih obrokov povečala količina zavržene hrane. Za sporno se je pokazalo tudi to, da večina šol ni imela primerne infrastrukture niti sredstev, s katerimi bi lahko poskrbela za brezplačno toplo malico. Tudi letos je SDS predlagala brezplačna kosila in 50-odstotno subvencioniranje malice za vse učence in dijake, a je državni zbor julija predlog na izredni seji zavrnil. V inštitutu so predlog zakona označili za tehnično slab.

Za zdaj so odzivi na predloga inštituta dobri, pobudo sta podprli Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje; ta se je odzvala s predlogom reševanja težav glede na posamične potrebe. Pri šolskih kosilih se ji zdi bolj potrebna razširitev cenzusa upravičencev do brezplačnega ali subvencioniranega kosila, saj drugače, kot velja za malico, na kosila v šoli ne hodijo vsi otroci. V šolah je predlog naletel na mešane odzive, nekateri namreč trdijo, da vsi otroci brezplačne prehrane ne potrebujejo. Poudarili pa so tudi problem ostankov hrane in neprimernost enačenja otrok iz različnih ekonomskih okolij.