»Že umikanje žične ograje na meji je znak zaupanja v Hrvaško«

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je dejal, da ob menjavi vlade v Sloveniji ni prišlo do sprememb v odnosih med državama. Zelo kritičen pa je do Srbije. Odnosi med državama so po njegovih besedah na zelo nizki ravni.

Odnosi med Slovenijo in Hrvaško so zelo dobri, sodelovanje se krepi na vseh področjih. Ob menjavi vlade v Ljubljani ni prišlo do sprememb v odnosih. "Smo samo še bolj zreli. Mislim, da je zdaj dozorelo razumevanje, da lahko odprta vprašanja rešimo v nekem doglednem času," je za Slovensko tiskovno agencijo (STA) dejal hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman.

"Odprta vprašanja med državama so še iz časov razpada nekdanje skupne države, predvsem vprašanje meje, ki takrat ni bila natančno določena, ne na kopnem ne na morju. A vendar mislim, da to vprašanje ne bi smelo obremenjevati odnosov med prijateljskima državama," je poudaril minister v pogovoru z novinarjem STA Mihaelom Šuštaršičem.

"Stabilnost v odnosih krepi blagostanje v obeh državah. In mislim, da državljani obeh držav čutijo, da veje pozitiven duh v odnosih in da jih odprta vprašanja ne obremenjujejo. In v tem duhu bomo lahko rešili tudi ta preostala odprta vprašanja," je prepričan Grlić Radman, ki je v ponedeljek in torek na Bledu sodeloval na Blejskem strateškem forumu.

Ob robu tega dogodka se je sestal s slovensko kolegico Tanjo Fajon, skupaj pa sta sodelovala tudi na prvem dvostranskem srečanju premierjev obeh držav, Roberta Goloba in Andreja Plenkovića. Medtem je na Obrežju potekalo še srečanje notranjih ministrov Tatjane Bobnar in Davorja Božinovića.

Srečanja na teh treh visokih nivojih po besedah Grlić Radmana dokazujejo, koliko področij sodelovanja je v skupnem interesu in kako pomembni so odnosi ene države z drugo. "Vesel sem, da sem lahko tukaj na Blejskem strateškem forumu, ki je postal ugleden dogodek. Čestitke Sloveniji in slovenskim vladam, da so zagotovile kontinuiteto tega foruma. Ko pogledate seznam gostov, udeležencev, lahko res rečemo, da gre za pomemben forum," je dejal minister.

Dobro sodelovanje med državama se kaže tudi v podpori Slovenije pri vključevanju Hrvaške v evropske integracije. Hrvaška bo tako z novim letom prevzela evro, pričakuje pa tudi vstop v schengensko območje.

"Manjka nam samo še politična odločitev Evropskega sveta, torej na ravni držav članic. Ta se na določen način že nakazuje, glede na to, da so notranji ministri konec lanskega leta soglašali, da je Hrvaška izpolnila vse pogoje. Tudi Evropski parlament se strinja s tem. Mislim, da tu ne bi smelo biti nobenega spora in Hrvaška bi prihodnje leto lahko bila v schengenskem območju," je menil Grlić Radman.

"Manjka nam samo še politična odločitev Evropskega sveta, torej na ravni držav članic. Ta se na določen način že nakazuje, glede na to, da so notranji ministri konec lanskega leta soglašali, da je Hrvaška izpolnila vse pogoje. Tudi Evropski parlament se strinja s tem. Mislim, da tu ne bi smelo biti nobenega spora in Hrvaška bi prihodnje leto lahko bila v schengenskem območju."

Gordan Grlić Radman,
hrvaški zunanji minister

"Zelo sem vesel, da Hrvaško pri tem podpira tudi Slovenija. To bo seveda koristilo tudi njej. Hrvaška ne varuje le državnih meja, ampak tudi meje Evropske unije, ko preprečuje nezakonite migracije. Preostane nam le še članstvo v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kjer imamo prav tako podporo slovenske vlade," je dejal minister.

Ne skrbijo ga niti opozorila slovenske kolegice Fajon, da bo schengensko območje verjetno še pred širitvijo moralo rešiti notranje težave, saj kar šest članic območja že vse od migrantske krize leta 2016 vzdržuje nadzor na notranjih mejah.

"Že umikanje žične ograje na meji je znak zaupanja v Hrvaško, torej gre tudi za politični znak, da je Hrvaška zrela za to, da je lahko članica schengna in da zmore ščititi meje EU. To mi pravzaprav že počnemo že več let. Imamo dolgo mejo z BiH, daljšo od 1000 kilometrov. To je velik izziv, a smo zelo odgovorni pri varovanju."

"Zelo sem vesel, da Hrvaško pri tem podpira tudi Slovenija. To bo seveda koristilo tudi njej. Hrvaška ne varuje le državnih meja, ampak tudi meje Evropske unije, ko preprečuje nezakonite migracije. Preostane nam le še članstvo v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kjer imamo prav tako podporo slovenske vlade."

Interpretacije, da bo Hrvaška s pristopom v schengenski prostor morala priznati meje članic, torej s tem tudi arbitražno razsodbo o meji med državama, minister ni želel komentirati. Spomnil je, da so "stališča na tem področju znana" in da Hrvaška arbitražne razsodbe ne priznava. Je pa slovenski strani jasno sporočila interes, "da vsa odprta vprašanja rešujemo dvostransko", je pojasnil minister.

V pogovoru za STA je komentiral tudi razmere na Zahodnem Balkanu in se zavzel predvsem za stabilno BiH, ki da je izrazito v interesu Hrvaške. Izrazil je pričakovanje, da bodo parlamentarne volitve v BiH 2. oktobra "demokratične in poštene". "Pričakujemo tudi, da bo visoki predstavnik EU Christian Schmidt uporabil bonnska pooblastila in odpravil demokratični deficit. Zato je tudi v BiH," je dejal.

"To bi sicer morali storiti voditelji strank v BiH, a dokler tega ni, je treba volilni zakon spremeniti in odpraviti diskriminacijo v volilnem procesu, torej da se zagotovi legitimnost politične participacije vseh treh konstitutivnih narodov, torej Bošnjakov, Srbov in Hrvatov v državnih institucijah," je poudaril Grlić Radman.

Hrvati v BiH sicer zahtevajo konec prakse, da tudi Bošnjaki izbirajo hrvaškega člana predsedstva BiH in predstavnike v zveznem domu narodov, kar jim omogoča volilna zakonodaja. Pri tem pa jih podpira tudi uradni Zagreb.

"Hrvaška je občutila vso brutalnost hegemonistične politike, ko je je Srbija hotela dominirati v tej bivši državi in ustvariti unitarno družbo, kar pa v večnacionalni Jugoslaviji ni bilo mogoče."

"Še je nekaj časa za spremembe v volilnem postopku, da bi potem BiH lahko do konca leta dobila status kandidatke za članstvo v EU. To je v velikem interesu Hrvaške, saj si želimo stabilno in varno BiH, ki napreduje," je še dodal hrvaški minister.

Zelo kritičen pa je bil do Srbije. Odnosi med državama so po njegovih besedah na zelo nizki ravni. In če bo Srbija želela napredovati proti evroatlantskim integracijam, jo čaka še veliko dela.

"Srbiji želimo članstvo v EU, a bo morala najprej spoštovati vladavino prava, človekove pravice, pravice manjšin. Pomembna so tudi nekatera dvostranska vprašanja, ki pa so univerzalne narave; Hrvaška še vedno išče 1834 izginulih oseb iz vojne. Ne vemo za njihovo usodo. Njihove družine so še žive. Gre torej tudi za povsem civilizacijsko vprašanje. In to je pomembno za Srbijo, če želi biti v EU ali Natu. S svojimi ravnanji mora pokazati, da si članstvo zasluži," je bil oster.

"Srbiji želimo članstvo v EU, a bo morala najprej spoštovati vladavino prava, človekove pravice, pravice manjšin. Pomembna so tudi nekatera dvostranska vprašanja, ki pa so univerzalne narave; Hrvaška še vedno išče 1834 izginulih oseb iz vojne. Ne vemo za njihovo usodo. Njihove družine so še žive. Gre torej tudi za povsem civilizacijsko vprašanje. In to je pomembno za Srbijo, če želi biti v EU ali Natu. S svojimi ravnanji mora pokazati, da si članstvo zasluži."

Srbija se mora po njegovih besedah tudi opredeliti do skupne zunanje politike EU. "Žal vidimo, da se Srbija ni jasno opredelila glede ruske agresije na Ukrajino. Ne moremo imeti razumevanja za obiske njihovih ministrov v Moskvi in tudi, da ni solidarnostno obsodila ruske agresije. Srbija se ni jasno opredelila, da sedi v družbi demokratičnih držav. Ne more sedeti na dveh stolih. Upamo, da se bo na koncu vendarle odločila za demokratični tabor in sprejela evropske vrednote," je dejal.

"Med temi vrednotami je tudi obsodba vojnih zločinov med vojno na Hrvaškem in njihova obravnava. Pričakujemo, da Srbija preneha s poveličevanjem teh zločinov in da odpravi svoj čudni zakon o univerzalni jurisdikciji, s katerim zlorablja mednarodno pravo za lastne politične interese."

Dejal je, da je bila Srbija v času razpada Jugoslavije agresor. "Hrvaška je občutila vso brutalnost hegemonistične politike, ko je je Srbija hotela dominirati v tej bivši državi in ustvariti unitarno družbo, kar pa v večnacionalni Jugoslaviji ni bilo mogoče," je dejal Grlić Radman.

"Žal vidimo, da se Srbija ni jasno opredelila glede ruske agresije na Ukrajino. Ne moremo imeti razumevanja za obiske njihovih ministrov v Moskvi in tudi, da ni solidarnostno obsodila ruske agresije. Srbija se ni jasno opredelila, da sedi v družbi demokratičnih držav. Ne more sedeti na dveh stolih. Upamo, da se bo na koncu vendarle odločila za demokratični tabor in sprejela evropske vrednote."

Potegnil je tudi vzporednice z rusko agresijo na Ukrajino. "To lahko vidimo tudi po besednjaku. Besede o denacifikaciji so iste, kot jih uporablja Rusija. Ko Rusija govori o 'ruskem miru', Srbija govori o 'srbskem svetu'. Torej te propadle politike se še vedno skušajo oživeti. Gre za politike, ki ne spoštujejo drugih, ki ne spoštujejo mednarodnega prava in svetovne ureditve. In to zdaj v Ukrajini počne tudi Rusija. V 21. stoletju je to neverjetno."

Ruska agresija je sicer po besedah hrvaškega zunanjega ministra očitno tudi preizkus enotnosti in solidarnosti v EU. Čeprav nekatere članice navijajo za vse večjo prekinitev stikov z Rusi, tudi prepoved turističnih vizumov za Ruse, pa Madžarska po drugi strani še krepi sodelovanje in napoveduje širitev nuklearke v Paksu z rusko tehnologijo.

A Grlić Radman vseeno meni, da "v tem trenutku še prevladuje evropska enotnost in da bo vojna v Ukrajini še dodatno poenotila evropske vrednote, demokracijo in mednarodno pravo". "Ker to so edine vrednote, ki imajo prihodnost," je poudaril. O tem bo govora tudi na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov EU v Pragi, je še dodal ob robu BSF.