Elektrika pred zdravjem in naravo

Vlada je prejšnji teden v državni zbor vložila predlog zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, ki naj bi ga poslanci obravnavali po nujnem postopku.

Gre za enega od zakonov, s katerimi se vlada odziva na energetsko krizo in nemoteno zagotavljanje elektrike in plina, v njem pa kot eno od ključnih »orožij« predvideva občutno znižanje okoljskih standardov. Predlog zakona ob razglasitvi višje stopnje tveganja pri oskrbi z energijo predvideva, da proizvajalci energije preidejo na nadomestna (fosilna) goriva, pri tem pa zanje nehajo veljati vse zahteve in pogoji iz veljavnih okoljevarstvenih dovoljenj, ki določajo kakovost goriv, omejitve ur obratovanja za posamezna goriva ter mejne vrednosti izpustov. Proizvajalec bi moral v 48 urah po spremembi goriva o tem zgolj po elektronski pošti obvestiti ministrstvo in inšpekcijo, nato pa šele v treh mesecih ministrstvu poslati prve rezultate meritev izpustov, ki bi jih pridobil sam. Kurjenje fosilnih goriv bi moral opustiti, če bi denimo ministrstvo za okolje izdalo obvestilo o že preseženi »alarmni vrednosti« žveplovega ali dušikovega dioksida v zraku, sicer pa predlog zakona dovoljuje presežne vrednosti eno leto od priglasitve.

Kako resno sta zastavljena nadzor preseganja vrednosti in kaznovanje tistih, ki bodo kršili začasne predpise, kažejo predvidene globe. Od zgolj tisoč do dva tisoč evrov je predvidena globa za podjetja, poleg tega pa še od 500 do 1500 evrov za odgovorne osebe, če podjetja ministrstva v 48 urah ne bi obvestila o zamenjavi goriva ali ne bi opravila meritev izpustov. Enaka nizka globa je predvidena za podjetja, ki se ne bi zmenila za obvestila ministrstva o preseženih alarmnih vrednostih izpustov. Resnejše globe, od 20 tisoč do 40 tisoč evrov, so predvidene za uporabo odpadkov ali goriv iz odpadkov kot nadomestnega goriva, kar je izrecno prepovedano.

Okoljski odpustek je predviden tudi za Jedrsko elektrarno Krško (NEK), ki bi lahko v času razglašene višje stopnje tveganja pri oskrbi z energijo oziroma od 1. oktobra do 30. aprila z odpadno vodo bolj segrevala Savo, kot dopušča okoljevarstveno dovoljenje. »Temperatura reke Save v točki popolnega premešanja Save z odpadno vodo iz NEK na lokaciji pod jezom hidroelektrarne Brežice bi lahko bila za 3,5 stopinje višja od temperature reke Save na odvzemu Save za potrebe NEK,« predvideva predlog. Tudi v Franciji denimo so avgusta jedrske elektrarne dobile zeleno luč za izpuščanje bolj segrete hladilne vode nazaj v struge, a se je potem pojavila nova težava – odsotnost vode.

Na predlog zakona, katerega veljava je predvidena do konca leta 2025, so se kritično odzvali v stranki Vesna ter opozorili, da je nižanje standardov »tipičen lahek odgovor na težko vprašanje« in da se vsaki tovrstni »začasni« odpustki v industriji hitro primejo in težko odpravijo. Dodatno segrevanje rek prinaša katastrofo.

Da bodo v zakon, ki so ga napisali energetiki na infrastrukturnem ministrstvu Bojana Kumra, vnesli dodatne varovalke, denimo določene najvišje dopustne presežne vrednosti pri izpustih, in uvedli strožji nadzor, ni pričakovati. Očitno se okoljsko ministrstvo Uroša Brežana z vsem strinja, ministrstvo za zdravje, čeprav zakon posega v zdravje prebivalstva, tudi, minister Kumer pa je prepričan, da si je z nedavnimi vljudnostnimi srečanji z nevladniki pridobil njihovo podporo. Za zdaj so res večinoma tiho, z okoljevarstveno in naravovarstveno stroko vred.

Ministrova želja in želja Gibanja Svoboda je čimprejšnje sprejetje zakona. Poslanci in poslanke te stranke so že vložili predlog, po katerem bi celotni sveženj zakonov za »mirnejšo plinsko in električno zimo« obravnavali na izredni seji. Sveženj poleg tega zakona vključuje še dva; eden določa nadomestno oskrbo s plinom, če odjemalec nenadoma ostane brez dobavitelja, drugi sprošča do 1,28 milijarde evrov državnih poroštev energetskim podjetjem za pomoč pri nabavi energentov; večino, do 800 milijonov, naj bi dobil Holding Slovenske elektrarne.