STA

 |  Svet

Tako želi Madžarska ohraniti dostop do evropskih sredstev 

Madžarska vlada je v parlamentarni postopek vložila prve v vrsti napovedanih predlogov zakonov, s katerimi naj bi izboljšala boj proti korupciji in si tako zagotovila dostop do milijardnih sredstev EU

Madžarski premier Viktor Orban, ki je na oblasti že vse od leta 2010, se je zaradi svojih politik zapletel v vrsto sporov z Brusljem.

Madžarski premier Viktor Orban, ki je na oblasti že vse od leta 2010, se je zaradi svojih politik zapletel v vrsto sporov z Brusljem.
© Pietro Naj-Oleari / Flickr

Madžarska vlada je v ponedeljek zvečer v parlamentarni postopek vložila prve v vrsti napovedanih predlogov zakonov, s katerimi naj bi izboljšala boj proti korupciji in si tako zagotovila dostop do milijardnih sredstev EU. Naslednji, obsežnejši zakonodajni paket naj bi sledil še ta teden, v veljavo pa naj bi spremembe stopile novembra.

Ponedeljkov predlog zakona spreminja obstoječo zakonodajo glede sodelovanja Madžarske z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (Olaf). Zagotovil naj bi, da bo Olaf deležen polne podpore madžarskih davčnih organov pri preiskavi projektov, financiranih s sredstvi EU, in bo imel na terenu dostop do vseh potrebnih podatkov in dokumentov.

Poleg tega spreminja pravila glede delovanja skladov, ki upravljajo z državnim premoženjem, ter jih izrecno obvezuje, da morajo za svoje projekte razpisovati javna naročila in zaostriti pravila glede konflikta interesov v svojih poslovodstvih, med drugim poroča madžarska tiskovna agencija MTI.

Madžarski premier Viktor Orban, ki je na oblasti že vse od leta 2010, se je zaradi svojih politik zapletel v vrsto sporov z Brusljem. Madžarska je prva članica EU, proti kateri je unija aprila sprožila postopek v okviru novega mehanizma pogojevanja izplačila evropskih sredstev z vladavino prava.

Evropska komisija je minuli konec tedna državam članicam EU predlagala, da se ta postopek nadaljuje in da se Madžarski zamrzne evropska sredstva v višini okoli 7,5 milijarde evrov. Kot so pojasnili v Bruslju, gre za zamrznitev 65 odstotkov obveznosti v okviru treh operativnih programov kohezijske politike, kar predstavlja več kot tretjino madžarskih kohezijskih sredstev.

Ponedeljkov predlog zakona spreminja obstoječo zakonodajo glede sodelovanja Madžarske z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (Olaf). Zagotovil naj bi, da bo Olaf deležen polne podpore madžarskih davčnih organov pri preiskavi projektov, financiranih s sredstvi EU, in bo imel na terenu dostop do vseh potrebnih podatkov in dokumentov.

Komisija se je za to odločila zaradi pomanjkljivosti na področjih javnega naročanja, boja proti korupciji, pregona primerov, povezanih z evropskimi sredstvi, ter preprečevanja konflikta interesov pri dodeljevanju evropskih sredstev javnim skladom. Pri tem gre za kršenje načel vladavine prava, ki predstavljajo tveganje za proračun EU.

Madžarska je čez poletje že predstavila 17 ukrepov, namenjenih naslovitvi tveganj za evropski proračun. Med temi so nov in neodvisen urad za integriteto, delovna skupina za boj proti korupciji, prilagoditev kazenskega zakonika, ki bo omogočila sodno presojo odločitev tožilstva, ter spremembe pravil za javne sklade na področju javnega naročanja.

S tem je po oceni komisije naredila korak v pravo smer, a zdaj mora napovedane ukrepe ustrezno opredeliti v zakonodaji in jih uveljaviti v praksi. Madžarska se je zavezala, da bo komisijo o izpolnitvi ključnih korakov za implementacijo zavez obvestila do 19. novembra.

Bruselj sicer Budimpešti prav tako še vedno ni odobril 5,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz evropskega sklada za okrevanje po pandemiji covida-19.

Zapleti prihajajo v za Orbana zelo neugodnem času, saj se Madžarska sooča z visokimi stroški energije in inflacijo, poleg tega pa jo pestita šibek forint in upočasnjevanje gospodarstva. Zato naj bi bil premier zdaj precej bolj kot v minulih letih pripravljen popustiti pod pritiskom Bruslja in izpolniti zahteve, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Madžarska pravosodna ministrica Judit Varga je danes ob prihodu na zasedanje ministrov EU za splošne zadeve zatrdila, da je Madžarska močno zavezana, da uvede napovedanih 17 ukrepov. Kot je poudarila, ukrepi so, a je potreben čas za njihovo uveljavitev in implementacijo. Ta namreč med drugim zahteva vzpostavitev nove institucije, za kar je treba zaposliti novo osebje.

Članice bo ministrica zato, kot je napovedala, pozvala, da so "tolerantne, pozitivne, konstruktivne in zazrte v prihodnost" ter rok za odločitev podaljšajo na tri mesece. "Ker konec koncev je glavni cilj mehanizma preprečevanje, ne kaznovanje. Ker do zdaj Madžarski ni bil odvzet niti evro, in če bomo konstruktivni, tudi ni nevarnosti za to," je še dejala.

r_U5AeUk0hw

YM10LW-53Rk

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.