»Porast desnice je zelo zaskrbljujoč«

Tatjana Rojc, senatorka v italijanskem parlamentu, opozarja, da ima italijanska desnica, še posebej v Trstu, tudi elemente sovražnega govora proti Slovencem, brezdomcem in migrantom

Za sedež v italijanskem parlamentu se letos znova poteguje senatorka slovenskega rodu Tatjana Rojc. Ker jo je levosredinska Demokratska stranka (PD) postavila za nosilko liste v Furlaniji - Julijski krajini, ima kljub zmanjšanju števila poslancev in senatorjev v zapletenem italijanskem volilnem sistemu dobre možnosti za izvolitev.

"Biti nosilec kandidatne liste pomeni predstavljati vrednote, v katerih se prepoznavamo slovenski in italijanski demokrati. Zagovarjala bom vse to, ker je zaupanje vsakega volivca izjemno dragoceno. Prav zaradi vrednot demokracije, svobode, enakosti med ljudmi in med narodi, pripadnosti Evropi, v katere trdno verjamem, skušam prepričevati nove, zlasti mlajše volivce," je za STA zapisala senatorka Rojc.

Slovenci v Italiji za razliko od italijanske skupnosti v Sloveniji nimajo zagotovljenega sedeža v italijanskem parlamentu. Zaščitni zakon, ki je osnova za določanje pravic slovenske manjšine v Italiji, namreč ne predvideva zagotovljenega mesta za predstavnika slovenske narodne skupnosti v Rimu, tega ne določa niti ustava niti kak drug zakon.

"Biti nosilec kandidatne liste pomeni predstavljati vrednote, v katerih se prepoznavamo slovenski in italijanski demokrati. Zagovarjala bom vse to, ker je zaupanje vsakega volivca izjemno dragoceno. Prav zaradi vrednot demokracije, svobode, enakosti med ljudmi in med narodi, pripadnosti Evropi, v katere trdno verjamem, skušam prepričevati nove, zlasti mlajše volivce."

Tatjana Rojc,
senatorka v italijanskem parlamentu

Kljub temu so bili od leta 1963, od izvolitve Marije Bernetič v poslansko zbornico, Slovenci neprekinjeno zastopani v parlamentu v Rimu.

Edina pot, da pridejo v poslansko zbornico ali senat, je, da kandidirajo na listah italijanskih strank, te pa jih morajo na listah umestiti tako, da so lahko izvoljeni. Slovensko zastopstvo so doslej omogočale levosredinske in leve stranke.

Rojc, ki je v senatu od leta 2018, bo letos nosilka liste PD v Furlaniji - Julijski krajini, to pa ji daje realne možnosti za izvolitev.

"Dejstvo, da levosredinske stranke vse od leta 1963 dejansko zagotavljajo slovensko zastopstvo v italijanskem parlamentu, seveda pomeni, da smo Slovenci pomemben družbeni dejavnik v tej deželi. Demokratska stranka s svojim deželnim statutom in simbolom, ki je dvojezičen, potrjuje, da je slovenska komponenta njen aktiven in dragocen člen," je poudarila Tatjana Rojc.

Opozarja, da je slovenski politični predstavnik v parlamentu ključnega pomena pri sodelovanju in prijateljstvu med Slovenijo in Italijo, ker "pozna obe kulturi in sobiva v njiju in z njima".

"Dejstvo, da levosredinske stranke vse od leta 1963 dejansko zagotavljajo slovensko zastopstvo v italijanskem parlamentu, seveda pomeni, da smo Slovenci pomemben družbeni dejavnik v tej deželi. Demokratska stranka s svojim deželnim statutom in simbolom, ki je dvojezičen, potrjuje, da je slovenska komponenta njen aktiven in dragocen člen."

Na zadnjih volitvah pred štirimi leti je v senat prišla, ko je prvi strankin izbranec v deželi Tommaso Cerno premagal protikandidata desne sredine v Lombardiji in prepustil mesto v senatu drugi na strankinem seznamu.

Pred tokratnimi volitvami je slovenska skupnost v Italiji opozarjala, da so se možnosti za to, da bi bil njihov predstavnik izvoljen, še dodatno zmanjšale. V Italiji je bila namreč vmes sprejeta reforma in število članov obeh domov parlamenta se je zmanjšalo.

Poslancev bo po novem 400 namesto doslej 630, izvoljenih senatorjev, ki jih je bilo doslej 315, pa le 200. Iz Furlanije - Julijske krajina bo v Rim odšlo le še osem poslancev namesto dosedanjih 13, medtem ko bodo senatorji namesto sedmih le štirje.

Senatorka Rojc je sicer vložila zakonski predlog za ustavno reformo, s katerim bi bilo dodeljeno eno stalno mesto za slovenskega predstavnika, a je zmanjkalo časa, da bi ustavna reforma sploh prišla v obravnavo, saj je vlada vmes padla in sledil je razpis predčasnih volitev.

Poleg Tatjane Rojc na tokratnih volitvah kandidirata še dva pripadnika slovenske narodne skupnosti. Na listi Ljudske zveze kandidira podžupan občine Dolina pri Trstu Goran Čuk, na listi Gibanja pet zvezd pa Ilary Slatich, ki je na zadnjih občinskih volitvah v Trstu za isto politično stranko kandidirala za občinsko svetnico, a ni bila izvoljena.

"Gre v bistvu za neetična stališča, v katerih se nihče, ki pozna zgodovino in verjame v demokratični sistem, ne more prepoznati."

Slovensko skupnost v Italiji pred tokratnimi volitvami skrbijo tudi napovedi o zmagi desnice in možnost, da italijanska premierka postane vodja postfašističnih Bratov Italije Giorgia Meloni. Zaskrbljena je sicer tudi slovenska politika; tako premier Robert Golob kot zunanja ministrica Tanja Fajon sta v začetku meseca izrazila zaskrbljenost ob možnosti, da v sosednji državi na oblast pride naslednica fašizma.

Porast desnice je zelo zaskrbljujoč, je za STA opozorila Tatjana Rojc. Po njenih besedah italijanska desnica, posebej pa stranka, ki jo vodi Meloni, nima liberalnih ali konservativnih temeljev, njena gesla so izrazito protievropska, v Trstu pa je najti tudi elemente sovražnega govora proti Slovencem, proti brezdomcem, proti migrantom.

"Gre v bistvu za neetična stališča, v katerih se nihče, ki pozna zgodovino in verjame v demokratični sistem, ne more prepoznati," je poudarila Tatjana Rojc.