STA

 |  Politika

Si je Pahor že premislil?

Predsednik republike Borut Pahor je v dodatnem pojasnilu glede podpore odpoklicu veleposlanika v ZDA dejal, da gre za nesorazmeren ukrep, saj po njegovem veleposlanikova kršitev ni imela škodljivega vpliva na zunanjepolitične interese Slovenije

Borut Pahor, predsednik republike, ki končuje svoj zadnji mandat

Borut Pahor, predsednik republike, ki končuje svoj zadnji mandat
© Borut Peterlin

Predsednik republike Borut Pahor meni, da je šlo pri odločitvi za odpoklic veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja za nesorazmeren ukrep, saj da očitana mu kršitev ni imela škodljivega vpliva na zunanjepolitične interese Slovenije, so za STA na prošnjo po dodatnih pojasnilih sporočili iz predsednikovega urada.

Predsednik Pahor se je v torek odločil podpisati ukaz o odpoklicu veleposlanika v ZDA Kajzerja, a je ob tem premierju Robertu Golobu v telefonskem pogovoru iz New Yorka izrazil nezadovoljstvo, ker o odločitvi ni bilo predhodnega posveta z njim. Zavzel se je, da bi bil postopek odpoklica veleposlanika enak postopku imenovanja, ki je podrobneje opredeljen v 17. členu zakona o zunanjih zadevah.

"Glede na vse predsednik Pahor meni, da bi bilo poslej primerno, da predsednik republike podpiše izjavo tudi v primeru odpoklica veleposlanika, še preden odločitev o tem sprejme vlada."

Urad predsednika RS

Zunanji minister mora tako v skladu s temi določili predsednika republike seznaniti s predlogom imenovanja veleposlanika, ki ga namerava potem poslati vladi v potrditev, predsednik republike pa podpiše izjavo, da se je minister z njim posvetoval.

Takega dokumenta v primeru odpoklica dosedanja praksa sicer ne pozna, a "vse do zadnjega - do odpoklica veleposlanika Kajzerja - so kljub temu, da predsednik republike ni podpisal izjave o seznanitvi, o tem potekala ustrezna posvetovanja, kot to določa 17. člen zakona o zunanjih zadevah," so za STA pojasnili v predsednikovem uradu. Poudarili so, da se je vlada oz. zunanji minister s predsednikom vedno doslej posvetovala še pred sprejeto odločitvijo o odpoklicu.

"Glede na vse predsednik Pahor meni, da bi bilo poslej primerno, da predsednik republike podpiše izjavo tudi v primeru odpoklica veleposlanika, še preden odločitev o tem sprejme vlada," so sporočili.

"Sklep vlade o imenovanju namreč vpliva tudi na avtoriteto zunanjega ministra in vlade kot celote, doma in v mednarodni skupnosti."

Urad predsednika RS

Ne gre zgolj za formalnosti, ampak za takšno ureditev postopka, "ki bi omogočala predsedniku republike, da ministrstvo in vlado seznani s svojim stališčem, še preden o tem odloča vlada".

"Namen teh posvetovanj je ravno uskladitev odločitev pred končno odločitvijo oz. sklepom vlade. Ko vlada enkrat sprejme sklep o odpoklicu bi predsednikova zavrnitev podpisa postavila vlado in državo v zapleten položaj, saj sprejeti sklep vlade že pomeni neko zunanjepolitično dejstvo, ki ga predsednik republike ne more kar tako ignorirati," so še izrecno poudarili v uradu predsednika. "Sklep vlade o imenovanju namreč vpliva tudi na avtoriteto zunanjega ministra in vlade kot celote, doma in v mednarodni skupnosti," so zapisali v dodatnem sporočilu.

Na zunanjem ministrstvu so za STA pojasnili, da je bil Kajzer odpoklican v skladu z določili 45. člena zakona o zunanjih zadevah, kjer so naštete obveznosti in prepovedi delovanja diplomatov. 45.a člen govori tudi posebni obveznosti varovanja dokumentov. Predlog za odpoklic na podlagi razlogov iz 45. člena zakona "pripravi minister za zunanje zadeve, določi pa ga vlada po posvetovanju s predsednikom republike", pojasnjujejo na MZZ.

Doslej je bilo na podlagi kršitev obveznosti in prepovedi delovanja diplomatov (45. člena zakona) ob Kajzerju predčasno odpoklicanih še nekaj slovenskih veleposlanikov. Nazadnje je odpoklic spomladi letos doletel veleposlanika v Turčiji, leta 2014 tedanjega veleposlanika v Avstraliji in leta 2010 v Egiptu. Več predčasnih odpoklicev pa je bilo v preteklosti tudi na lastno prošnjo veleposlanika zaradi prevzema novih nalog ali iz osebnih razlogov, pojasnjujejo na MZZ.

V Pahorjevem uradu so sicer pojasnili še, da je predsednik v svoji torkovi utemeljitvi odločitve opozoril tudi na to, da gre v primeru odpoklica veleposlanika Kajzerja za vprašanje sorazmernosti ukrepa. "Predsednik republike Borut Pahor meni, da je šlo pri odločitvi za odpoklic veleposlanika Kajzerja za nesorazmeren ukrep, saj kršitev predpisa ni imela neposrednega škodljivega vpliva za slovenske zunanjepolitične interese," so še pojasnili.

"Predsednik republike Borut Pahor meni, da je šlo pri odločitvi za odpoklic veleposlanika Kajzerja za nesorazmeren ukrep, saj kršitev predpisa ni imela neposrednega škodljivega vpliva za slovenske zunanjepolitične interese."

Urad predsednika RS

Vlada se je sicer prejšnji teden za odpoklic Kajzerja odločila zaradi kršitve zakona o zunanjih zadevah, ker je nepooblaščeno poslal depešo ministrstva predsedniku SDS Janezu Janši. Zunanja ministrica Tanja Fajon je v torek po srečanju s Pahorjem v New Yorku, kjer se udeležujeta zasedanja Generalne skupščine, zatrdila, da je bil predčasen odpoklic Kajzerja zaradi kršitve zakona nujen.

"Ni zaščitil niti samega prostora, pisarne, tehnologije. Bilo je več kršitev, tudi pravilnika o varovanju tajnih podatkov, tako da je predčasen odpoklic nujen ukrep, če želimo zaščititi zunanjepolitične interese Slovenije in seveda tudi diplomatsko službo."

Tanja Fajon,
ministrica za zunanje zadeve RS

"Ni zaščitil niti samega prostora, pisarne, tehnologije. Bilo je več kršitev, tudi pravilnika o varovanju tajnih podatkov, tako da je predčasen odpoklic nujen ukrep, če želimo zaščititi zunanjepolitične interese Slovenije in seveda tudi diplomatsko službo," je dejala ministrica. Kajzer je medtem na Facebooku objavil, da "odhaja z dvignjeno glavo".

Tone Kajzer je bil na položaj veleposlanika v ZDA imenovan jeseni 2020, v času vlade Janeza Janše, in je zamenjal predčasno odpoklicanega Staneta Vidoviča. Pred tem je bil državni sekretar na zunanjem ministrstvu.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.