STA

22. 9. 2022  |  Svet

Zelenski: »Človeštvo in mednarodno pravo sta močnejša od teroristične države«

Ukrajinski predsednik Zelenski je pozval svet, naj kaznuje Rusijo za agresijo na njegovo državo

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nagovoru 77. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku na daljavo iz domovine pozval svet, naj kaznuje Rusijo za agresijo na njegovo državo. Zahteval je ustanovitev posebnega sodišča, sklada za poplačilo škode in tudi odvzem stalnega sedeža Rusije v Varnostnem svetu ZN.

Zelenski je edini predstavnik države, ki je smel na zasedanju GS ZN govoriti na daljavo in je za to prejel posebno dovoljenje večine članic ZN.

"Nad Ukrajino je bil izvršen zločin in zahtevamo pravično kazen," je dejal Zelenski. Ukrajina sicer že dlje časa zahteva odvzem stalnega sedeža v Varnostnem svetu, ki da si ga je Rusija prisvojila po razpadu Sovjetske zveze.

Mobilizacija 300.000 ruskih vojakov, ki jo je po porazih na bojiščih v Ukrajini v sredo napovedal ruski predsednik Vladimir Putin, je za Zelenskega jasen znak, da Rusija ni resna glede pogajanj za končanje vojne. "Govorijo o pogovorih, a naznanijo vojaško mobilizacijo. Govorijo o pogovorih, a naznanijo izvedbo psevdoreferendumov na okupiranih ozemljih Ukrajine," je dejal.

"Rusija želi vojno, vendar ne bo mogla spremeniti toka zgodovine. Človeštvo in mednarodno pravo sta močnejša od teroristične države," je poudaril.

"Nad Ukrajino je bil izvršen zločin in zahtevamo pravično kazen."

Volodimir Zelenski,
ukrajinski predsednik

Na Putinove zadnje poteze so se sicer odzvale tudi članice EU, potem ko je visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell v New Yorku v sredo zvečer sklical izredno zasedanje zunanjih ministrov. V izjavi v imenu EU po zasedanju je Borrell izrazil najostrejšo obsodbo stopnjevanja ruske nezakonite agresije.

"Z delno mobilizacijo je Rusija 21. septembra izbrala konfrontacijo, kakor tudi z nezakonitimi referendumi in z grožnjo uporabe orožja za množično uničenje," med drugim pravi izjava in izraža neomajno podporo EU Ukrajini ter zahteva takojšen umik Rusije s celotnega ozemlja države.

Putinovo odločitev je že pred tem kritiziral francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je dejal, da bo ta Moskvo še bolj osamila.

O ruski agresiji so na splošni razpravi med drugim govorili tudi nekateri voditelji afriških držav, kjer ima Rusija še največ podpore, med drugim ker je pripravljena zagotavljati orožje tamkajšnjim samodržcem za ohranitev na oblasti ali upornikom za prevzem oblasti.

A po drugi strani ruska vojna zavira izvoz hrane iz Ukrajine. Predsednik Slonokoščene obale Alassane Ouattara je tako vztrajal, da mora biti dostava ukrajinskega žita, ki se po dogovoru iz Istanbula zdaj spet izvaža preko Črnega morja, v Afriko prioriteta. Zadnja dva meseca naj bi šlo tja le 17 odstotkov ukrajinskega žita, od tega deset odstotkov v Egipt, ostalo pa v Sudan, Kenijo, Somalijo in Džibuti.

Predsednik Zambije Hakainde Hichilema je opozoril, da naraščanje cen hrane ogroža ves napredek pri razvoju, ki je bil dosežen v zadnjih letih. Skupaj z drugimi je sicer opozarjal tudi na uničujoče posledice podnebnih sprememb, s katerimi se države v razvoju veliko težje soočajo kot razvite države.

Predsednik Kenije William Ruto je medtem opozoril, da se deli njegove države soočajo z najhujšimi sušami v zadnjih 40 letih, zaradi česar pomanjkanje hrane občuti že tri milijone prebivalcev. Nigerijski predsednik Muhammadu Buhari pa je izpostavil, da afriške države v ozračje spustijo le majhen delček toplogrednih plinov, a čutijo največ posledic.

3yM0j4ibXtE

Af3Qv3etweg

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.