Matic Gorenc

30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Politika

Legalizacija konoplje v Sloveniji?

Od zavez v koalicijskem sporazumu k dejanjem

© Uroš Abram

Z novo, liberalno vlado so se okrepili pozivi k bolj sproščenemu odnosu do prepovedanih drog, največ jih je povezanih s konopljo. Koalicijske stranke so dostopnost konoplje za medicinske namene obljubile v koalicijski pogodbi, niso pa se še lotile izpolnjevanja te obljube. Popolna legalizacija, torej tudi za rekreativne namene, za zdaj ostaja le »dolgoročni cilj« stranke Levica.

Prepovedane droge so v slovenski zakonodaji razvrščene v tri skupine, v prvi so »rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi … in se ne uporabljajo v medicini«, v drugi tiste, ki so zelo nevarne in se uporabljajo v medicini, v tretji pa srednje nevarne, ki se prav tako uporabljajo v medicini.

Konoplja od leta 2017 spada v drugo skupino, to pomeni, da je prodaja v lekarnah na recept, tudi vršičkov, namenjenih kajenju, zakonita, vendar se dejansko zdravila iz konoplje in vršičkov ne predpišejo tako rekoč nikomur, številne lekarne nimajo zalog teh izdelkov. To področje namerava urediti zdajšnja koalicija, ki je v koalicijsko pogodbo zapisala, da bo izpeljala »implementacijo medicinske rabe konoplje«. V Gibanju Svoboda zatrjujejo, da bo vlada »sprejela vse potrebne akte, ki bodo omogočili pridelavo in predelavo ter nadzorovano rabo konoplje v medicinske namene. Za potrebe slovenskega javnega zdravstvenega sistema bo pridelavo organizirala država.« Te spremembe še niso uveljavljene, ko/če bodo pripravljene, pa se jim obeta lahka pot skozi državnozborske postopke.

Vse glasnejši so tudi pozivi k naslednjemu koraku, popolni legalizaciji konoplje. V petek, 16. septembra, je v ljubljanskem hotelu Intercontinental potekala mednarodna poslovna konferenca o konoplji – ICBC, na kateri je glavni govornik Alex Rogers, direktor ICBC, pozval k popolni legalizaciji. Poudaril je pozitivne gospodarske učinke in zatrdil, da bi lahko konoplja »postala pomemben segment slovenskega gospodarstva, obenem pa bi omogočila številne multiplikativne učinke in sinergije, zlasti pri proizvodnji hrane, medicinskih in farmacevtskih izdelkov, opreme in izdelkov, potrebnih za siceršnji proizvodni proces«.

Kanada je denimo popolno legalizacijo uzakonila leta 2018, za tretjo obletnico legalizacije je kanadska javna radiotelevizija opravila analizo in ta je pokazala, da je legalizacija spodbudila nastanek nove donosne gospodarske panoge, ustvarila nova delovna mesta in prispevala v davčno blagajno. Manj naj bi bilo kaznivih dejanj, povezanih s konopljo, torej gojenja in preprodajanja na črno. Strokovnjaki še opozarjajo, da je bilo zaznano povečanje števila uporabnikov konoplje, zaradi česar se poraja skrb za javno zdravje, a je za sklepe o vplivu legalizacije na zdravje ljudi še prezgodaj.

V vladni stranki Levica se strinjajo »s trditvijo, da bi imela popolna legalizacija pozitivne učinke na slovensko gospodarstvo«. Zadovoljni so s tem, da se je v koalicijsko pogodbo vključila implementacija rabe konoplje v medicinske namene, poudarjajo pa, da se bodo v prihodnje zavzemali še za rekreativno rabo, torej popolno legalizacijo. Skupaj s poslanci Gibanja Svoboda bi poslanci Levice lahko uzakonili tudi popolno legalizacijo, a se največja parlamentarna stranka do te teme za zdaj še ni opredelila.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.