STA

3. 10. 2022  |  Politika

Delni izidi volitev v BiH kažejo na poraz Izetbegovića, Komšića in Dodika

V predsedstvo BiH naj bi bili po delnih izidih nedeljskih volitev izvoljeni kandidat združene bošnjaške opozicije Denis Bećirović, Borjana Krišto kot hrvaška članica predsedstva in Željka Cvijanović iz vrst Srbov

V predsedstvo BiH naj bi bili po delnih izidih nedeljskih volitev izvoljeni kandidat združene bošnjaške opozicije Denis Bećirović, Borjana Krišto kot hrvaška članica predsedstva in Željka Cvijanović iz vrst Srbov. Vodja največje bošnjaške stranke SDA Bakir Izetbegović je v tekmi z Bećirovićem doživel velik poraz.

Izetbegović je, potem ko je bilo jasno, da očitno ne bo izvoljen za člana predsedstva BiH, zatrdil, da stranka ni v padcu, ampak v vzponu. "Kako pričakovati zmago nad 11 združenimi strankami in nekaterimi ambasadami, je javna skrivnost. Če bi jih bilo devet, bi jih premagal. 11 jih nisem mogel," je dejal Izetbegović.

Bećirović, ki ga je podprlo 11 opozicijskih bošnjaških strank, je po neuradnih rezultatih državne volilne komisije (CIK), objavljenih okoli polnoči, prejel 55,78 odstotka glasov, Izetbegović pa 39,31.

V boju za hrvaško mesto v predsedstvu BiH je po prvih delnih rezultatih CIK - ti so okoli polnoči temeljili le na preštetih glasovih s slabih 40 odstotkov volišč v Republiki Srbski in slabih 55 odstotkov v Federaciji BiH - je Borjana Krišto iz HDZ BiH, ki so jo podprle vse hrvaške stranke, prejela 51,36 odstotka glasov in tako premagala dosedanjega hrvaškega člana predsedstva Željka Komšića, ki je prejel 48,64 odstotka glasov.

Komšić, ki ga Hrvati ne sprejemajo kot svojega legitimnega predstavnika, je sicer pričakoval zmago in ta mu - glede na doslej majhen delež preštetih glasov in tesen izid - na koncu tudi lahko še pripade. CIK naj bi nove delne izide volitev objavila v kratkem.

Cvijanović med kandidati za člana predsedstva iz vrst srbskega naroda ni imela tako resnega tekmeca. Zmagala naj bi z 51,65 odstotka glasov, sledil ji je Mirko Šarović s 36,83 odstotka glasov.

Po besedah kandidatke največje hrvaške stranke v BiH Borjane Krišto je hrvaški narod pokazal svojo odgovornost, ko je kandidiral enega skupnega kandidata. "Želim reči, da je, kar imamo v tem trenutku, to, da rezultati iz vseh kantonov s hrvaško večino kažejo, da imajo HDZ in stranke, zbrane okoli HNS (Hrvaškega narodnega sabora, koalicije hrvaških strank), prepričljivo zmago. To je zmaga hrvaškega naroda v BiH," je izjavila in sporočila, da je ona edini kandidat hrvaškega naroda.

Vodja HDZ BiH Dragan Čović pa je poudaril, da brez hrvaškega naroda in Hrvaškega narodnega sabora ne bo mogoče voditi politike v BIH. "BiH ima samo eno pot, in to je evroatlantska pot. BiH mora biti organizirana po načelu vseh treh konstitutivnih narodov, te narode pa morajo predstavljati legitimni predstavniki," je dejal.

Zmago v nedeljo razglasili tudi v srbski stranki PDP. Njihova kandidatka Jelena Trivić naj bi namreč, kot so sporočili, postala predsednica Republike Srbske, saj da je prejela 51,2 odstotka glasov. Tako naj bi po njihovem premagala vodjo največje srbske stranke SNSD in dosedanjega srbskega člana predsedstva BiH Milorada Dodika, ki se je na tokratnih volitvah potegoval za predsednika Republike Srbske.

Sporočila je, da bo Republika Srbska sledila nacionalni politiki Srbije. "Sledili bomo nacionalni politiki Beograda in nikoli ne bomo storili tega, kar je storil Dodik z Zoranom Milanovićem, predsednikom Hrvaške, ko je udarjal direktno po Srbiji. Naša naloga je, da gospodarsko in v vsakem drugem pogledu okrepimo Republiko Srbsko in jo v gospodarskem pogledu de facto naredimo neodvisno v tej zapleteni politični strukturi, ki se imenuje BiH," je napovedala.

A Dodik vztraja, da temu ni tako in da je on novi predsednik Republike Srbske ter da je njegova SNSD dosegla "maksimalen izid", poročajo mediji v regiji. CIK odgovora na to, kdo je zmagovalec bitke za predsednika srbske entitete v BiH, sodeč po podatkih na njeni spletni strani še nima.

Tokratne volitve so potekale po stari volilni zakonodaji, ki je že vrsto let razlog za napetosti v državi.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt je v nedeljo kmalu po zaprtju volišč sporočil, da je sprejel spremembe volilne zakonodaje, med drugim pri izbiri članov doma narodov parlamenta federacije.

V javnem pismu, ki ga je naslovil na državljane BiH, je Schmidt poudaril, da je sprejel odločitve, ki bodo zagotovile, da bo njihov glas upoštevan in da bo spoštovana njihova demokratična volja. Med drugim pa je pojasnil, da je je poenostavil mnogo postopkov in uvedel mehanizme za deblokado in stroge roke, s čimer bo zagotovil delovanje Federacije BiH.

Okoli 3,36 milijona volilnih upravičencev je na nedeljskih volitvah izbiralo tri člane predsedstva BiH, poslance spodnjega doma parlamenta BiH, spodnjega doma parlamenta bošnjaško-hrvaške Federacije BiH, parlamenta Republike Srbske, predsednika in dva podpredsednika slednje ter člane skupščin desetih kantonov federacije.

Volitve v BiH je nadziralo okoli 60.000 opazovalcev, med njimi skoraj štiri tisoč mednarodnih. Ti so zabeležili več incidentov, nepravilnosti in poskus večje volilne prevare. Koalicija za svobodne in poštene volitve Pod lupo je sporočila, da je zabeležila 65 hujših kršitev volilnega zakona BiH.

Rok za objavo končnih in uradnih rezultatov je 30 dni od dneva volitev. Po objavi uradnih rezultatov bo sledila druga faza volilnega procesa, ko bodo posredno izbirali predstavnike v dom narodov parlamenta BiH in Federacije BiH ter predsednika in dva podpredsednika te entitete.

BKdqP-BoBIM

1UyFImp6RHY

_AfG-mZz-Zc

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.