»Znanost ni dovolj dobra v komunikaciji«

"To se ni začelo s covidom, ampak ima veliko močnejše korenine. Spomnim se devetdesetih let, ko je potekala velika razprava o gensko spremenjenih organizmih," opozarja Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani

Na Univerzi v Ljubljani danes in v petek poteka mednarodna konferenca o komuniciranju znanosti z naslovom Ponovno odkrivanje komuniciranja znanosti? Rektor univerze Gregor Majdič je v nagovoru poudaril pomen konference, saj so se v zadnjih dvajsetih letih pojavila številna področja, ki dokazujejo, da znanost ni dovolj dobra v komunikaciji.

Majdič je v nagovoru poudaril, da se je v Evropi in po svetu razumevanje znanosti v zadnjih letih in desetletjih poslabšalo, zato meni, da je današnja konferenca izrednega pomena. "To se ni začelo s covidom, ampak ima veliko močnejše korenine. Spomnim se devetdesetih let, ko je potekala velika razprava o gensko spremenjenih organizmih. V zadnjih dvajsetih letih so se pojavila še druga področja, ki dokazujejo, da znanost ni dovolj dobra v komunikaciji," je poudaril.

Znanstvena skupnost komuniciranje znanosti sicer pogosto poenostavi in znanstveno delo prevede v laične izraze, da ga javnost lahko razume, vendar uspešno komuniciranje znanosti vključuje veliko več, je prepričan Majdič. Med drugim vključuje psihologijo, pedagogiko, didaktiko in številna druga orodja, ki jih je zelo pomembno razumeti. Za izboljšanje komunikacije bi bilo ključno o znanosti učiti že otroke v vrtcu in osnovni šoli, je poudaril Majdič.

"Znanstveno novinarstvo se dobro razvija. A čeprav se razvijajo različne prakse znanstvenega komuniciranja, na Univerzi v Ljubljani in v Sloveniji nasploh močno primanjkuje ciljno usmerjene komunikacijske institucionalizacije tega področja."

Gregor Majdič,
rektor Univerze v Ljubljani

"Znanstveno novinarstvo se dobro razvija. A čeprav se razvijajo različne prakse znanstvenega komuniciranja, na Univerzi v Ljubljani in v Sloveniji nasploh močno primanjkuje ciljno usmerjene komunikacijske institucionalizacije tega področja," je v nagovoru poudaril vodja organizacijskega odbora Dejan Jontes in izrazil upanje, da bo današnja konferenca družbeni pogovor o znanosti še nadgradila.

Konferenca, ki poteka v sodelovanju s strokovno spletno revijo Alternator Misliti znanost ter javnim zavodom Muzeji in galerije mesta Ljubljane je prvi dogodek te vrste pri nas, so sporočili z univerze.

"Za izboljšanje komunikacije bi bilo ključno o znanosti učiti že otroke v vrtcu in osnovni šoli."

Poleg štirih plenarnih predavanj, ki se bodo med drugim dotaknila vprašanj komuniciranja znanosti in demokracije, učinkovitega komuniciranja znanosti s primeri iz Velike Britanije in Zahodnega Balkana, vloge centrov znanosti in muzejev ter poučevanja komuniciranja znanosti, se bo v dveh dneh zvrstilo več referatov, zanimivih za vse tiste, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s tem področjem.