Britanska premierka po najkrajšem mandatu v zgodovini odstopila s položaja 

Liz Truss je dejala, da ne more izpolniti danih obljub in da bo v naslednjem tednu izbran njen naslednik na čelu stranke in vlade. Opozicija medtem že poziva k splošnim volitvam.

Britanska premierka Liz Truss je danes sporočila, da odstopa s premierskega položaja. V izjavi za javnost v Londonu je povedala, da ne more izpolniti danih obljub in da bo v naslednjem tednu izbran njen naslednik na čelu stranke in vlade, dotlej pa bo opravljala naloge premierke. Opozicija medtem poziva k splošnim volitvam.

Truss je v izjavi pred Downing Streetom 10 dejala, da je položaj prevzela v času velike gospodarske in mednarodne nestabilnosti. "Priznam, da v danih razmerah ne morem izpolniti mandata, za katerega sem bila izvoljena v konservativni stranki," je dejala.

Da odstopa, je sporočila po dopoldanskem srečanju z vodjo t. i. odbora 1922 Grahamom Bradyjem. Odbor je dobil pisma več konservativnih poslancev, ki so premierki odrekli zaupanje. O odstopu je že obvestila tudi kralja Karla III.

Brady je nato dejal, da pričakuje, da bo naslednik Liz Truss znan do petka prihodnji teden.

Še v sredo je premierka v britanskem parlamentu zatrdila, da ostaja na položaju. "Sem borka in se ne predam," je dejala manj kot 24 ur pred odstopom.

47-letna Liz Truss je bila na položaju le 45 dni, kar pomeni, da je bila britanski predsednik oziroma predsednica vlade z najkrajšim stažem doslej, piše BBC. Kraljica Elizabeta II. jo je na položaj imenovala dva dni pred svojo smrtjo 8. septembra.

Kraljica Elizabeta II. jo je na položaj imenovala dva dni pred svojo smrtjo 8. septembra.

Premierkine težave so se začele sredi septembra po objavi načrta za znižanje davkov, ki je sprožil pretres na finančnih trgih in padanje vrednosti funta. Prejšnji petek je odstavila finančnega ministra Kwasija Kwartenga ter na njegov položaj imenovala Jeremyja Hunta. Ta je v ponedeljek sporočil, da se vlada odpoveduje načrtovanim ukrepom.

V sredo je odstopila še notranja ministrica Suella Braverman, v poslanski skupini konservativcev pa je nastal kaos zaradi glasovanja o zakonu o frackingu, ki naj bi bilo obenem glasovanje o zaupnici vladi. Sledili so številni pozivi premierki, naj odstopi.

Kdo bi lahko na čelu britanske vladajoče stranke in vlade nasledil Liz Truss, ni jasno. Finančni minister Hunt je po njenem odstopu danes po poročanju BBC že dejal, da ni kandidat za ta položaj. Kot možna naslednika se omenjata tudi nekdanji finančni minister Rishi Sunak in ministrica za odnose s parlamentom Penny Mordaunt. Slišati je tudi možnost, da se na čelo vlade vrne Boris Johnson.

Vodja opozicijskih laburistov Keir Starmer je medtem znova pozval k sklicu predčasnih volitev. Redne so predvidene konec leta 2024 oziroma v začetku leta 2025.

"Torijci ne morejo znova odgovoriti na najnovejši kaos v svojih vrstah z izbiro novega vodstva brez soglasja britanskega naroda. Potrebujemo splošne volitve - zdaj," je dejal.

"Torijci ne morejo znova odgovoriti na najnovejši kaos v svojih vrstah z izbiro novega vodstva brez soglasja britanskega naroda. Potrebujemo splošne volitve - zdaj."

Keir Starmer,
vodja opozicijskih laburistov

Tudi škotska premierka Nicola Sturgeon je pozvala k volitvam. "Nove volitve so demokratični imperativ," je dejala po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

K volitvam je pozval tudi vodja liberalnih demokratov Ed Davey.

Truss je na čelu britanske vlade in stranke nasledila Borisa Johnsona, ki je julija odstopil spričo številnih škandalov in po tistem, ko ga je zapustila vrsta sodelavcev. V tekmi za njegovo nasledstvo je premagala nekdanjega finančnega ministra Sunaka.

b1EAdHkbugE

CaRpJpOcqoY

SO_NQlkpKbQ