Dominik Šik Vukovič

 |  Družba

Zakaj pozabljamo na zdravje športnikov?

Sredi oktobra je nogometno upokojitev napovedal komaj 24-letni Enock Mwepu. Zdravniki so pri njem namreč odkrili dedno srčno bolezen, zaradi katere bi lahko nogometaš utrpel srčni zastoj.

Carl-Erik Torp je bil tako kot Mwepu primoran svojo kariero zaključit prej kot ostali soigralci zaradi težav s srcem.

Carl-Erik Torp je bil tako kot Mwepu primoran svojo kariero zaključit prej kot ostali soigralci zaradi težav s srcem.
© Wikimedia Commons

Sredi oktobra je nogometno upokojitev napovedal komaj 24-letni Enock Mwepu. Ker imajo športniki danes uspešne kariere tudi v poznih tridesetih ali celo pri štiridesetih letih in več, je ta odločitev številne močno presenetila. Razlog za upokojitev tiči v skrbi za zdravje in dobrobit športnika. Zdravniki so pri Mwepu namreč odkrili dedno srčno bolezen, zaradi katere bi lahko nogometaš utrpel srčni zastoj.

Mwepu je veljal za nadarjenega vezista, ki se je kalil v rodni Zambiji in Avstriji, julija 2021 pa prestopil v Brighton & Hove Albion, ki nastopa v najmočnejši nogometni ligi na svetu, angleški Premier ligi. V aktualni sezoni je zbral šest nastopov, nato pa je njegov klub 10. oktobra objavil novico, kjer so poudarili, da je bil nogometaš zaradi bolezni srca primoran končati svojo športno pot. Kardiologi so namreč ugotovili, da bi se njegovo zdravstveno stanje, v primeru, da bi nadaljeval z igranjem lahko poslabšalo in imelo zanj usodne posledice. S časom naj bi se tveganje za srčni zastoj občutno povečalo.

Mwepu je bil zaradi slabosti konec septembra hospitaliziran v Maliju, kjer se je mudil z zambijsko izbrano vrsto. Zaradi športnikove starosti je bilo še kako pomembno, da so zanj izvedli dodatne preiskave ter poizvedli za drugo mnenje. Prav zato je nemudoma po povratku iz bolnišnice odšel v Anglijo, kjer so ga čakali novi pregledi. Epilog teh preiskav je privedel do upokojitve le nekaj tednov po hospitalizaciji.

Mwepu je veljal za nadarjenega vezista, ki se je kalil v rodni Zambiji in Avstriji, julija 2021 pa prestopil v Brighton & Hove Albion, ki nastopa v najmočnejši nogometni ligi na svetu, angleški Premier ligi.

Mwepu in njegova upokojitev pa naslavlja pomembno temo, ki jo prepogosto spregledamo. To je seveda zdravje športnikov. V svetu, kjer je pomembno biti prvi in najboljši v vsem, se športniki, trenerji in lastniki klubov odločajo za vse mogoče metode, da bi dosegli športni piedistal. Za to so potrebne brezkončne ure treninga, da bi prišli do želenega cilja. Vsem športnikom je skupno, da kljub temu, da so v dobri kondiciji, to še ne pomeni, da so zdravi.

V ekipnih, pa tudi individualnih športih, so zdravstveni pregledi in testi zmogljivosti pogosti, a se kljub temu lahko zgodi, da kakšne podrobnosti ostanejo skrite. Športniki in zdravstveno osebje pa jih morajo še pravočasno odkriti, sicer so lahko posledice za športnike fatalne. Tako je lani nogometno in občo javnost pretresel srčni zastoj danskega nogometaša Christiana Eriksena. Ta je na tekmi evropskega prvenstva doživel srčni zastoj, ki je bil posledica hipertrofične kardiomiopatije. Nogometaša so na igrišču uspešno oživljali, nato so mu vstavili spodbujevalnik in po osmih mesecih okrevanja se je vrnil nazaj na igrišča.

Žal pa nimajo vsi enake sreče kot Eriksen. Verjetno se vsi spomnimo posnetkov športnikov, ki so se med tekmo nenadoma zgrudili, a jih, kljub hitri pomoči zdravstvenega osebja, ni bilo mogoče rešiti. Mednarodna nogometna zveza, Fifa, je leta 2020 objavila poročilo o tem problemu in v njem navedla, da je v petletnem obdobju med 2014 in 2018, zastoj doživelo 617 nogometašev. Poglavitni razlog za srčne zastoje, sodeč po avtopsijah, predstavljajo bolezni koronarnih arterij.

Glede na to, da športniki večino časa trenirajo, tekme predstavljajo le vrh ledene gore. Večinoma se srčni zastoji zgodijo med treningi. Prav zato je še kako pomembno, da so športni objekti opremljeni z avtomatskimi elektronskimi defibrilatorji, športniki in strokovno osebje pa podkovano v temeljnih postopkih oživljanja. Le na ta način se lahko izognemo najbolj črnim scenarijem na in ob igriščih.

Kot že rečeno so profesionalni športniki tisti, ki jih lahko v novodobnih gladiatorskih arenah spremljamo skoraj vsak dan, a hkrati predstavljajo le majhen delež globalne populacije, ki se ukvarja s športom ali rekreacijo. Tveganje za srčni zastooj je namreč prisotno pri vseh ljudeh, ki se ukvarjajo s športom. Po raziskavi, ki jo je objavila Univerza v Padovi je v Italiji med leti 1980 in 2015, med športno aktivnostjo zaradi nenadnega srčnega zastoja, umrlo skoraj 700 športnikov mlajših od štirideset let. Povprečno torej, samo v sosednji Italiji, 20 športnikov na leto izgubi življenje zaradi nenadnega zastoja srca.

Odsotnost tveganja za infarkt med športno aktivnostjo ne obstaja. Tudi zato so nekatere države, na primer Italija pred dobrim desetletjem, sprejele zakone in predpise, ki določajo, da morajo biti defibrilatorji dostopni v vsakem športnem objektu. To področje se torej lahko zakonsko uredi, a kljub temu ostaja odprto vprašanje implementacije. Vsekakor pa bi bilo najbolje, da se v vsak prostor, kjer se zbira veliko ljudi, ne glede na zakonsko ureditev, namesti defibrilator, saj v primeru infarkta sekunde odločajo o posledicah.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.