Več kot milijarda evrov

Banka Slovenije je pred dnevi izdala publikacijo o tujih neposrednih naložbah v Sloveniji v letu 2021, v njej pa razkriva, da so si tuji lastniki slovenskih podjetij lani izplačali 1,1 milijarde evrov dobičkov, kar je največ doslej. »Vrednost izplačanih dobičkov vse od leta 2016 raste po povprečni stopnji 16,7 odstotka, edina izjema je bilo leto 2020 zaradi epidemije,« navaja publikacija. Grob seštevek izplačanih dobičkov kaže, da so si tuji lastniki slovenskih družb v zadnjih desetih letih izplačali skupaj skoraj sedem milijard evrov dividend, to pomeni skoraj 13 odstotkov lanskega BDP Slovenije (52,2 milijarde evrov).

K lanskemu rekordnemu izplačilu dividend je največ prispevala dejavnost »trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil«, v kateri je bilo tujim investitorjem skupaj izplačanih 426 milijonov evrov dividend, kar je več kot trikratni znesek iz leta pred tem. Pomembno vlogo je imelo zlasti eno večje posamično izplačilo »iz družbe, ki pred tem več let ni izplačevala dobičkov«. Banka Slovenije podjetja ne razkrije, iz javnih podatkovnih zbirk pa je mogoče sklepati, da je to podjetje OMV Slovenija, registrirano za trgovino z nafto in naftnimi derivati. Delničarji OMV Slovenija, včasih OMV Istrabenz, so si lani izplačali 274,7 milijona evrov dividend, od tega je dobrih 253 milijonov dobil OMV Avstrija, preostalih 21 milijonov pa INA Hrvaška oziroma njen lastnik madžarski MOL. Izplačilo visokega dobička je povezano z lansko napovedjo OMV Avstrija, da se iz lastništva OMV Slovenija umika – njegov delež, tudi 120 bencinskih servisov, naj bi za 301 milijon evrov prevzel madžarski MOL.

Poleg tujih lastnikov trgovinskih družb so si največ dividend iz slovenskih podjetij lani izplačali tuji lastniki v predelovalni dejavnosti, 348 milijonov evrov ali 26 milijonov evrov več kot leta 2020. Sledijo tuji lastniki v finančni in zavarovalniški dejavnosti, torej tuji lastniki bank, ki so si lani izplačali blizu 170 milijonov evrov dividend oziroma dobrih 80 odstotkov (74 milijonov evrov) več kot leta 2020. Povečanje je  povezano z epidemijo; zaradi negotovih razmer je Banka Slovenije omejila izplačila dobičkov, to pa so tuji lastniki bank očitno kompenzirali takoj po septembru lani, ko je bila omejitev odpravljena.

Po podatkih Banke Slovenije je bilo konec leta 2021 v Sloveniji skupaj 18,4 milijarde evrov tujih neposrednih naložb, kar je 1,7 milijarde evrov več kot leto prej.

Od leta 2016 vodilni položaj ohranjajo tri največje vlagateljice, Avstrija, ki obvladuje četrtino ali 4,6 milijarde evrov neposrednih naložb v Sloveniji, največ v predelovalni dejavnosti in trgovini, Luksemburg, ki je z 2,2 milijarde evrov naložb prisoten predvsem v finančni panogi in komunikacijah, in Švica, ki ima večino od dveh milijard naložb v predelovalni dejavnosti. S četrtega mesta je lani Hrvaška kot največja lanska vlagateljica »izrinila« Nemčijo; vrednost naložb prve je bila konec leta 2021 ocenjena na 1,7 milijarde, Nemčije pa na malo manj kot 1,5 milijarde evrov. Analiza Banke Slovenije kaže, da pomembnost izgubljajo Italija, Združeno kraljestvo in Ruska federacija, pridobivata jo Madžarska in Ciper. Madžarska, ki ji je bil naklonjen bivši premier, je lani napredovala iz desete v deveto najpomembnejšo investitorko. Vrednost njenih naložb se je od leta 2019 povečala s 422 na 495 milijonov evrov, še kažejo podatki Banke Slovenije. Omeniti je treba še, da je imela Slovenija konec leta 2021 za 7,8 milijarde evrov neposrednih naložb, največ, 2,7 milijarde, na Hrvaškem.