Mladi v Sloveniji nadpovprečni uporabniki konoplje

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) z najnovejšo publikacijo Konoplja in mladostniki, o kateri je pod naslovom “ Mladi v Sloveniji nadpovprečni uporabniki konoplje” 30.10. 2022 poročala spletna Mladina, zavaja, ker ne upošteva vseh dosegljivih informacij.

Vse več je dokazov, da je dosedanja politika prepovedi konoplje in preventivnega zastraševanja neučinkovita, škodljiva in nepotrebna. Zato je vpliv razširjenosti in nevarnosti konoplje za mladostnike, ki se z njo omamljajo in bolnike, ki se z njo zdravijo, tema nenehnih razprav in sprememb po vsem svetu. NIJZ je nedavno izdal publikacijo Konoplja in mladostniki, ki nadaljuje trend strokovnega zavajanja in zastraševanja te institucije glede konoplje, ki ni v interesu javnega zdravja. Čeprav publikacija vključuje velikov citatov iz svetovne literature , pa so ti izbrani enostransko z namenom opozarjanja na nevarnost konoplje in njene legalizacije. Zato tudi analiza ni narejena na sistematičen način, da bi združila rezultate posameznih med seboj neodvisnih raziskav. Tudi slog besedila oziroma pojasnjevanja, ki ga uporabljajo avtorji, je neuravnotežen, enostranski in premalo jasen, v smeri naklonjenosti vsesplošni prepovedi konoplje.

Razširjenost uporabe konoplje med mladostniki in mlajšimi odraslimi v Sloveniji Avtorji publikacije ne ponujajo prepričljivih dokazov, ne glede velike razširjenosti in nevarnosti uporabe konoplje med mladostniki, ne glede vplivov legalizacije konoplje na njihovo zdravje. Že Evropska agencija za droge (EMCDDA) navaja, da je 15.5 % mladih odraslih (v starostni skupini 15–34 let ) v zadnjem letu, v EU-27, na Norveškem in v Turčiji, uporabljalo konopljo; v Sloveniji je bil ta delež “le” 12.3 odstoten. Tudi podatkov o razširjenosti rabe konoplje med mladostniki v starostni skupini od 15 do 24 let, zbranih na osnovi metodologije EMCDDA, ki kažejo, da je v vsaj desetih državah EU razširjenost konoplje v starostni skupini 15 do 24 let večja kot v Sloveniji, avtorji z NIJZ niso prikazali primerjalno z drugimi državami. Avtorji izpostavijo le primerjavo EU držav s Slovenijo na podlagi podatkov raziskav HBSC in ESPAD, ki pokažeta, da je razširjenost uporabe konoplje med mladostniki višja od povprečja. Vendar gre pri teh raziskavah le za mladostnike v starosti od 15 do 17 let. Avtorji navedejo tudi podatek o dnevni uporabi konoplje, ki predstavlja pomembno tveganje za razvoj s konopljo povezanih težav in o kateri je poročalo manj kot 3 odstotke 15 –letnih anketiranih mladostnikov. Ta manjši “visokotvegan” del mladostnikov bo lahko tudi utrpel negativne posledice, ne pa vsi. Avtorji navajajo povprečne starosti, ko mladostniki v Sloveniji začnejo z uporabo konoplje, ki je 19,5 let. Vendar hkrati zamolčijo, da to kaže tudi na relativno manjšo ogroženost slovenskih mladostnikov s konopljo. Na to kažejo tudi podatki, ki jih avtorji tudi zamolčijo, o iskanju zdravljenja zaradi odvisnosti oziroma težav s konopljo, po katerih ima Slovenija daleč najmanjše število mladih odvisnikov od konoplje, ki iščejo pomoč. Ne glede na to, ali je zamolčanje teh informacij namerno ali nenamerno, to nakazuje, da pristop, ki ga uporablja NIJZ, ne zagotavlja trdne podpore njihovim zaključkom glede nadpovprečne ogroženosti mladih v Sloveniji s konopljo in povečuje potrebo po bolj skrbnem premisleku in utemeljitvi analiz na področju konoplje.

Avtorji publikacije Konoplja in mladostniki zavajajo tudi s trditvijo in s stavčno povezavo, da je “na področju zakonodaje, ki ureja konopljo, Slovenija že uvedla spremembe, s katerimi je uredila uporabo konoplje v medicinske namene. Med prebivalci počasi narašča odstotek tistih, ki so naklonjeni popolni legalizaciji konoplje, pojavljajo pa se tudi različne politične pobude za legalizacijo rekreativne uporabe”. Besedilo namiguje na to, da smo v Sloveniji uredili uporabo konoplje v medicinske namene, kar ne drži. Prav tako namiguje, da naj bi naklonjenost popolni legalizaciji in uvajanju konoplje v medicino prispevalo k naraščanju možnih škodljivih zdravstvenih in socialnih posledic rekreativne uporabe konoplje. Celotno besedilo publikacije, ki so ga pripravili na NIJZ, je namreč spisano na način, da se na podlagi selekcioniranega upoštevanja dokazov pretirava s prikazovanjem velike nevarnosti konoplje in legalizacije za mladostnike ter straši javnost in politične odločevalce, kar med drugim vpliva na urejanje dostopnosti konoplje za bolnike v Sloveniji. Predstavljene informacije o vplivih legalizacije v ZDA in Kanadi na uporabo konoplje med mladostniki niso zbrane na podlagi trenutno najboljših izsledkov in vseh obstoječih dejstev. Pri tem avtorji ne povedo, da nikjer ni bila dokazana vzročna zveza med “liberalizacijo” politike do konoplje in stopnjo njene uporabe med mladostniki. Ne omenjajo vplivov različnih modelov legalizacije konoplje na družbo ter zamolčijo možne pozitivne učinke smiselne regulacije konoplje: upada kriminala; razbremenitve policije in sodstva; ustvarjanje novih delovnih mest ter velike prihodke v državni proračun. Delež na ta način privarčevanih in pridobljenih sredstev bi lahko namenili tudi programom za zmanjševanje škode od drog in v učinkovite oblike preventive med mladostniki.

Ministrstvo za zdravje (MZ) formalno načeluje drugim vladnim in (izbranim) nevladnim organizacijam na področju drog prek Komisije Vlade za droge, ki se glede na zadnji zapisnik ni sestala že od maja 2021. Namesto govorjenja na pamet in skozi očala predsodkov bi moralo ministrstvo oziroma ta komisija vladi že davno predlagati na dokazih utemeljene ukrepe boljše regulacije konoplje za odločanje. Vlada bi morala razpravljati na podlagi dejanskih, objektivnih, zanesljivih, uravnoteženih in primerljivih informacij o možnih negativnih in pozitivnih učinkih rabe konoplje ter ustreznosti nadzora nad njo. Vendar ministrstvo oziroma komisija nimata lastnega znanja, analitičnih kapacitet in znanstvenih informacij za odločanje. Orodje za spremljanje in raziskovanje uporabe konoplje ter merjenje učinkov politike ima NIJZ, ki pa je že desetletja zelo slabo strokovno voden in že nekaj kritičnih posameznikov zamaje njegovo verodostojnost. Težava je tudi v pregovorni solidarnosti med uradniki na ministrstvu in v vodstvu NIJZ, ker gre že nekaj desetletij za ene in iste posameznike ter njihovo (ne)zmožnost priznati, da so kdaj storili napako in tudi spremeniti stališče glede na potrebe ljudi, nove znanstvene izsledke in spreminjaje odnosa do konoplje v svetu.

Odločevalci, oblikovalci politik, mediji in javnost potrebujejo boljše dokaze za razumevanje potencialnih vplivov različnih politik na tveganja in koristi rabe konoplje v Sloveniji. Pomanjkanje znanja med tistimi, ki bi ga morali imeti največ, politizacija stroke in zavajanje sta voda na mlin ohranjanju sedanje neučinkovite regulacije konoplje, kar vodi v stagnacijo ali celo nazadovanje pomembnega področja javnega zdravja.