Logar s svojim očitnim blefom ni bil prepričljiv

Ne le široka javnost, konkurentka mu je tudi v drugem krogu dovolj spretno nenehno očitala odvisnost od »šefa« Janeza Janše, njegove stranke SDS in končno vseh podpornikov

Anže Logar kot minister v tretji Janševi vladi

Anže Logar kot minister v tretji Janševi vladi
© Borut Krajnc

Anže Logar je bil kot kamuflažni neodvisni kandidat proti koncu kampanje vedno bolj prisiljen v odpoved pretvarjanju glede svojega nestrankarskega pedigreja, saj s svojim očitnim blefom več preprosto ni bil prepričljiv. Ne le široka javnost, konkurentka mu je tudi v drugem krogu dovolj spretno nenehno očitala odvisnost od »šefa« Janeza Janše, njegove stranke SDS in končno vseh podpornikov.

Ne vemo sicer, kdo so bili Logarjevi svetovalci, ampak večina je spregledala še najmanj en strankarski prstni odtis, skozi katerega se pokažejo prave barve njegove odvisnosti. Sicer na oba možna načina: da bodisi kot oseba razmišlja v ideologiji stranke SDS ali da mu v taisti stranki, v kateri zaseda aktualno vlogo predsednika sveta, pač svetujejo. Ta prstni odtis je sproščenost.

O sproščenosti

O sproščenosti
© SDS.si

Predanost bogu

O čem govorim? Naj spomnim, Janša je leta 2004 na državnozborskih volitvah prvič zmagal pod sloganom »Za sproščeno Slovenijo«. Izkazalo se je, da so njegovo zmago pomembno trasirali intelektualci iz Nove revije, ki so leta 1999 izdali zbornik o sproščeni Sloveniji.

Ta pojem ni kar tako, kajti sproščenost je dejansko filozofem – izraz so prevedli iz filozofije Martina Heideggra, ta pa je svojo die Gelassenheit prevzel po srednjeveškem mistiku Mojstru Eckhartu. Zato sproščenost ne pomeni kakšne posebne ali splošne relaksacijske prakse, njen pomen ni banalen, ampak vse kaj drugega, pri Eckhartu recimo nekakšno predanost Bogu.

Sam sem v svoji knjigi in tudi na blogu dolga leta dokazoval, do kakšnih neverjetnih nesporazumov in zlorab, velikokrat tudi komičnih, prihaja ob prenosu tega filozofema v realno politiko majhne državice in še zlasti na teren Janševih apetitov po oblasti. Tokrat pa se zdi, da je Logar stopal po podobni poti.

Sprostitvene obljube

Kdor je prebiral Logarjeve nagovore, plakate in izjave, je lahko naletel na veliko zguljenih gesel, ki so povzeta po Borutu Pahorju. Tista o sodelovanju, dialogu in tem, da želi biti »predsednik vseh«. Tem je nato dodal še sproščenost: »Za Slovenijo, ki naj bo v naslednjem petletnemu obdobju čim bolj odprta, sproščena in ponuja priložnosti našim državljankam in državljanom.«

V intervjujih se je Logar zavzel za idealno Slovenijo in navedel nekaj njenih kvalitet: »Moj cilj je Slovenija, dežela visokega življenjskega standarda, sproščena, s čistim okoljem, delujočim sistemom, ničelno toleranco do korupcije in s solidarno družbo, ki zna in zmore sodelovati. Ter poudarjeno mednarodno vlogo.«

Janšev kandidat s sproščenim občutkom

Janšev kandidat s sproščenim občutkom
© Twitter

Spet drugje je sproščenost postavil na prvo mesto: »Sproščena, podjetna, okolju prijazna Slovenija, kjer mladi vidijo svojo prihodnost, zaposleni ustvarjamo dodano vrednost, starejšim pa omogočamo dostojno starost, je moja vizija Slovenije.«

Lahko bi še našteval, toda v glavnem je Logar variiral približno iste stavke, v njih pa vsakič dodal še element njemu ljube sproščenosti, ki nas bo menda poslej odlikovala: »To pa je boljša, bolj sproščena Slovenija, s podjetnim duhom in predvsem takšna, ki je državljankam in državljanom v ponos!«

Ideologija praznega označevalca

Žal v kampanji nismo slišali, kaj si pod tem emfatičnim pojmom predstavlja, ker nam tega ni pojasnil in ker ga nihče ni vprašal. Sam sem pred leti dokazoval, da je sproščenost tipično ideološko mašilo, nekakšen prazen označevalec, katerega izvora politični akterji sploh dobro ne poznajo in jih niti ne zanima. Ko obljubljajo več sproščenosti, kar v vsakdanji govorici zveni dobro, enostavno niti ne vedo, kaj bi to bilo in še manj, da se spuščajo v sfero filozofskih in religijskih pojmov.

In tudi v tem smislu je Logar kot kandidat brez barve, vonja in okusa ponudil lepo zvenečo praznino, kjer nihče natančno ne ve niti tega, kaj je del ponudbe in kako bi sproščenost sploh izmerili. Le tega najbrž ni slutil, da ga bo, ob vsem drugem in začenši s financiranjem, njegova sproščenost izdala kot strankarskega kandidata.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.