STA

21. 11. 2022  |  Svet

Ali volilna pravica z 18 leti krši pravice mladih?

Vrhovno sodišče Nove Zelandije je odločilo, da sedanja volilna pravica s starostno mejo 18 let krši pravice mladih, zaradi česar je vlada primorana preučiti načrte za znižanje starosti na 16 let

Vrhovno sodišče Nove Zelandije je danes odločilo, da sedanja volilna pravica s starostno mejo 18 let krši pravice mladih, zaradi česar je vlada premierke Jacinde Ardern primorana preučiti načrte za znižanje starosti na 16 let. Pobudniki presoje so trdili, da gre za diskriminacijo in kršitev človekovih pravic.

Po razsodbi sodišča je premierka Ardern nemudoma predstavila osnutek zakona, ki znižuje volilno starost na 16 let, vendar ob tem opozorila, da bo spremembe težko sprejeti in da jih ne bo mogoče uveljaviti pred splošnimi volitvami leta 2023, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sama podpira spremembo, vendar bo njen glas le eden v 120-članskem parlamentu, je dejala v izjavi za novinarje v Wellingtonu. Za spremembo mora glasovati 75 odstotkov poslancev. Parlament naj bi o spremembi zakona odločal v šestih mesecih, je še dejala Ardern.

Razsodba vrhovnega sodišča pomeni zaključek dveletnega postopka, ki ga je sprožila skupina mladih aktivistov, ki se zavzema za volilno pravico za vse stare vsaj 16 let, češ da pogoj 18 let predstavlja diskriminacijo in kršitev človekovih pravic. Volilno starost sicer lahko zniža le novozelandski parlament.

Sodba po poročanju AFP pomeni, da parlament zdaj krši človekove pravice mladih volivcev, zaradi česar so novozelandski poslanci prisiljeni razmisliti o spremembi.

Le peščica držav na svetu ima volilno pravico s 16 leti, med njimi je denimo Brazilija.

KT4G-XKt6mA

eHN9zC1kUG8

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.