STA

 |  Svet

Umetnost brez moških / »Ni dovolj, da krivimo preteklost«

Ženske so v svetu umetnosti še vedno premalo zastopane

Marina Abramović bo šele prihodnje leto kot prva ženska imela samostojno razstavo, ki bo zaobjela vse glavne galerije londonske Kraljeve akademije.

Marina Abramović bo šele prihodnje leto kot prva ženska imela samostojno razstavo, ki bo zaobjela vse glavne galerije londonske Kraljeve akademije.
© Francesco Pierantonii / Flickr

Ženske so v svetu umetnosti še vedno premalo zastopane, kar potrjujejo tudi statistični podatki. V 18 vodilnih muzejih v ZDA je na primer med umetniškimi deli, ki so na ogled, 87 odstotkov del umetnikov. Madridski muzej Prado skupno poseduje 35.572 del, od tega 335 del umetnic in manj kot odstotek, le 84, jih je na ogled javnosti.

Ustanovitev londonske Kraljeve akademije umetnosti leta 1768, ko sta bili med 40 ustanovnimi člani tudi dve umetnici, je bil za enakost spolov razmeroma obetaven začetek. Vendar je šlo za lažne obete. Šele v 30. letih minulega stoletja je akademija dobila še eno novo polnopravno članico, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Čeprav nekaj velikih imen umetnic, kot so Frida Kahlo, Georgia O'Keeffe, Alice Neel, Tracey Emin, daje vtis, da se je svet umetnosti za ženske od takrat vendarle odprl, v zahodnem kanonu še vedno prevladujejo moški.

V madridskem Pradu so sicer leta 2020 pripravil razstavo del umetnic, ki je po besedah kustosa Carlosa Navarra poudarila "zgodovinsko mizoginijo". In srbska performerka Marina Abramović bo šele prihodnje leto kot prva ženska imela samostojno razstavo, ki bo zaobjela vse glavne galerije londonske Kraljeve akademije.

V pariškem Louvru, kjer posedujejo slike do leta 1848 in je med 3600 umetniki le 25 umetnic, menijo, da je uravnoteženost del po spolu težja za muzeje, ki se osredotočajo na daljno preteklost.

V britanskem muzeju Tate je v zbirki iz obdobja pred letom 1900 le pet odstotkov del umetnic, a se ta delež poveča na 20 odstotkov pri umetnicah, ki so ustvarjale po letu 1900, in na 38 odstotkov pri umetnicah, rojenih po letu 1965.

"Z vsakim ponovnim razstavljanjem v vsaki od štirih galerij Tate se ravnovesje med spoloma izboljšuje," je povedala vodja zbirke britanske umetnosti v Tateu Polly Staple in dodala, da je bila, "ko je Tate Modern leta 2016 odprl svoje nove razstave, polovica vseh samostojnih razstav posvečena umetnicam in od takrat se to ravnovesje ohranja".

"Z vsakim ponovnim razstavljanjem v vsaki od štirih galerij Tate se ravnovesje med spoloma izboljšuje."

Polly Staple,
vodja zbirke britanske umetnosti v muzeju sodobne umetnosti Tate

Spremembe so zelo počasne tudi pri zasebnih kupcih umetniških del, čeprav se tudi tukaj tok obrača na bolje. Poročilo podjetja Artprice, ki spremlja trg umetnin, za letos tako kaže, da so ženske predstavljale osem od desetih najbolje prodajanih umetnikov, mlajših od 40 let.

"Danes vsi muzeji posvečajo pozornost enakopravnosti, število samostojnih razstav umetnic se povečuje (...), vendar so v resnici še vedno premalo zastopane v avkcijskih hišah," je za AFP povedal poznavalec trga umetnin, ki je želel ostati anonimen.

"Ni dovolj, da krivimo preteklost," je menila Katy Hessel, avtorica nedavno izdane knjige z naslovom The Story of Art Without Men (Zgodba o umetnosti brez moških). Umetnice, kot sta italijanska umetnica Artemisia Gentileschi (1593-1656) ali flamska slikarka Clara Peeters, so bile "znane za časa svojega življenja, vendar so bile skozi stoletja izbrisane", je povedala za AFP.

Odkrivanje teh pozabljenih imen je sicer postalo zelo priljubljeno. Njen podcast The Great Women Artists ima več kot 300.000 naročnikov.

"Predstavljati si, da bi ženska lahko nekaj izumila, je zelo dolgo ostalo antropološki tabu," je dejala Camille Morineau, ki je ustanovila raziskovalno skupino Aware (Archives of Women Artists, Research and Exhibitions) za zbiranje podatkov o tej temi.

"Predstavljati si, da bi ženska lahko nekaj izumila, je zelo dolgo ostalo antropološki tabu."

Camille Morineau,
Aware (Archives of Women Artists, Research and Exhibitions)

Leta 2009 je kot kustosinja pariškega Centre Pompidou dve leti razstavljala zgolj dela umetnic, "da bi dokazala, da jih je v muzejskih zbirkah dovolj, da bi lahko povedale celotno zgodbo umetnosti 20. in 21. stoletja".

Hesselova je dodala, da so nove poti (ponovnega) odkrivanja še pred nami, in izpostavila alžirsko umetnico Bayo ali singapursko slikarko Georgette Chen kot imeni, ki nista z Zahoda in ki "nikoli niso bili del naše zgodovine".

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.