Grims po porazu na referendumu / »Kot Nemčija leta 1933«

Ali bo po debaklu referendumov kaj drugače, bo Janez Janša odstopil in sprejel politično odgovornost za poraz?

Ali bo po debaklu referendumov kaj drugače, bo Janez Janša odstopil in sprejel politično odgovornost za poraz? Bo morda odstopilo »generalno vodstvo« RTV Slovenija, saj si državljani očitno želijo novega zakona, samo pa mu je nasprotovalo? Kako so se sploh odzvali vpleteni?

Referendumski trojček je bil samo še eden od obupnih manevrov, s katerim je Janša želel poriniti železno palico v kolesje Golobove vlade in ga na silo ustaviti, tokrat z veliko ihte in v svojem prepoznavnem destruktivnem slogu. Računica se mu ni izšla in močan vtis, da hitro postaja politični luzer, se bo po izgubljenih aprilskih volitvah še poglobil. Ker je vse zgolj neiskrena igra in ker politične kulture v SDS res nikoli niso razvijali, bo vse, kar se utegne zgoditi, veliko sprenevedanja pobudnikov referenduma in omenjenega vodstva.

Nesporno je za demokracijo v državi in neodvisnost medijev najpomembnejša podpora novemu Zakonu o RTV Slovenija, kar obeta začetek procesa dolgo pričakovane rešitve hirajočega javnega servisa v zadnjih izdihljajih. Ni dvoma, da bo prvak SDS s svojo četico jurišnikov na RTV po porazu še zaostril načrt popolnega uničenja hiše, ker drugih kart v rokah več nima. V naslednjem mesecu ali dveh lahko pričakujemo radikalizacijo situacije. Toda Golobova vlada se bo hkrati morala zamisliti nad zmerno slabim rezultatom Zakona o vladi, ki večjega števila državljanov, tudi levosredinske orientacije, ni prepričal. Priložnost za nekaj samokritike, ki jo pri njej vedno bolj pogrešamo.

Dve osebi v enem telesu

Generalni direktor RTV Slovenija je na predsednika vlade Roberta Goloba septembra naslovil pismo, v katerem ga »v luči prihajajočih težkih finančnih razmer« poziva k dvigu RTV-prispevka ali finančni pomoči za javni servis. V nasprotnem primeru bo, še dodaja, sledil črn scenarij in s tem odpuščanja. Vendar Andrej Grah Whatmough ni samo generalni direktor in stečajni upravitelj javnega zavoda v skladu z navodili s Trstenjakove, ampak je v kampanji ob referendumu prefinjeno postal še zasebnik, da bi lahko lobiral PROTI novemu zakonu o RTV Slovenija.

Po referendumu nestrpno čakamo na reakcijo dveh oseb: direktorja Graha Whatmougha in zasebnika Graha Whatmougha, kot po čudežu dveh popolnoma ločenih emanacij istega telesa, za kateri se je izkazalo, da ju vodita dva različna kognitivna sistema: prvi je, kot rečeno, vehementno zahteval dvig RTV prispevka dva meseca nazaj, drugi pa je močno lobiral proti. Takole je fizična emanacija nasprotovala generalnemu vodstvu in zahtevala glasovanje proti RTV zakonu: »Glas PROTI v nedeljo je glas tudi za to, da trenutna vodstvena ekipa nadaljuje z iskanjem prihrankov in racionalizacijami. Glas za pa je glas za to, da se dvigne RTV prispevek, kar je trenutna kolacijia napovedala takoj po prevzemu.«

Sklep je jasen in zapisan tudi v ključniku: ne smemo dovoliti dviga prispevka, glasovati moramo proti. Lapsusi se dogajajo, če slediš zapovedanemu besedilu Trstenjakove, vmes pa zaradi izstopa iz lastnega telesa in kognitivnega sistema malce pozabiš, kaj misli in zahteva oseba generalnega direktorja.

Za Grimsa smo stopili v Nemčijo leta 1933

Odzivi na poraz so bili pestri, toda vsi po vrsti nakazujejo, da bodo na Trstenjakovi, skupaj s svojimi jurišniki na RTV Slovenija, znova strnili vrste in se pretvarjali, da se nič ni zgodilo. Janša se je na tviterju v svojih vajah iz kognitivne disonance pobahal, da 40 odstotkov za SDS na referendumu sploh ni slab rezultat. Obenem je takoj po razglasitvi rezultatov napadel Mateja Tonina, ki je spisal apel ob tretjem porazu desnice v zadnjih mesecih: po parlamentarnih in predsedniških volitvah še na referendumu. Pošolal ga je kot gospodar svojega sužnja, ki si ga drzne po nepotrebnem grajati, ter mu pojasnil, da Nova Slovenija preveč blefira in na volitvah nikoli ne doseže 15 odstotkov, ko bi si z njimi lahko gospodar bolje pomagal. Tudi na tem področju najbrž ne bo napredka, suženjska mentaliteta je tako rekoč že zaščitni znak Nove Slovenije.

SDS je v glavnem v svojih reakcijah poskušala manipulirati metanaracijsko, tokrat spet s tezo o zavedenih in zapeljanih volivcih. Tudi s tem, da ti niso razumeli referendumskega vprašanja. Nič ni bolj perverznega, a hkrati tudi zelo pričakovanega, če manipulator krivi druge, da mu manipulacija ni uspela. Poslanec Branko Grims, avtor padlega Zakona o RTV Slovenija, pred kamerami ni skrival jeze in žalosti. Ker niso zmagali na referendumih, je takoj ugledal razmere, podobne tistim v Nemčiji leta 1933. Asociacija, vredna kakšnega Josepha Goebbelsa, kajti resnično hudo mora biti v glavi: še en volilni poraz za SDS, pa se bo začela svetovna vojna.

Vedno kognitivno bizaren eks-poslanec Jožef Jerovšek je takoj namignil, da bo referendum zaradi nepravilnosti potrebno ponoviti, tokrat res s partikularno razlago: na televiziji je videl glasovnice različnih barv po celi državi, pri sebi na volišču pa »nianse nežno svetlo modrih barv«. Jasno, če bi bile čisto vse po državi nežnih modro-rumenih barv, bi bilo še najbolj prav.

Zaostrovanje in nevtralizacija škode

V naslednjih tednih lahko zato pričakujemo dvoje. Prvo je alarmantno stanje na fronti RTV Slovenija, kjer se na Kolodvorski najbrž nič ne bo spremenilo na bolje, temveč še na slabše. Domnevamo lahko, da bodo eksekutorji v skladu s prepoznavnim scenarijem dokončnega uničenja motivirani, da zaostrijo razmere, zakon pa bo po napovedih romal na ustavno sodišče.

Ker je potrebno poceliti rane in pomiriti svojo volilno bazo, bo Trstenjakova pričakovano ponudila veliko psihopropagandne retorike, s katero se bo blažilo hud poraz, nevtraliziralo referendumski rezultat ali dvomilo vanj. Že tolikokrat videno.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**