STA

 |  Politika

Župan Maribora / »Mnogi so se po nepotrebnem počutili premalo vključene«

Saša Arsenovič, ki je v nedeljo osvojil drugi mandat, napoveduje, da bo posebno pozornost namenjal vključevanju občanov v odločanje in izvajanje projektov

Saša Arsenovič, župan Maribora

Saša Arsenovič, župan Maribora
© Borut Krajnc

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič, ki je v nedeljo osvojil drugi mandat, napoveduje, da bo nadaljeval delo za nadaljnji razvoj drugega največjega slovenskega mesta, ki ga je zastavil v prejšnjem mandatu. Obljublja tudi izrazitejše vključevanje občanov in sistematično odpravljanje največjih težav, kot so dotrajane ceste.

Potem ko je z zbranimi 61 odstotki glasov v nedeljskem drugem krogu županskih volitev premagal tekmeca Franca Kanglerja (NLS), se je zahvalil volivcem, ki so v tej naporni volilni jeseni oddali svoj glas za razvoj. "To razumem kot pohvalo za minulo delo in veliko obvezo za naprej, a ne bojim se obvez, ker je vizija naše ekipe jasna," je povedal v pogovoru za STA.

"Zdaj bomo pogledali programe ostalih županskih kandidatov in strank, da vidimo, če je tam kakšna ideja, ki smo jo mi prezrli. Zadnja dva tedna smo se sicer ukvarjali bolj z volitvami kot z operativnim delom, a je kljub temu vse normalno teklo. Tudi sam sem podpisoval vse potrebno. V ponedeljek je naš ključni sestanek, razvojno strateški svet, kjer so vsi vodje uradov in mnogi direktorji podjetij, zato da imamo jasen pretok informacij in ta učinkovitost in operativnost bo ostala na najvišjem mestu," je dodal.

Posebno pozornost bo namenjal vključevanju občanov v odločanje in izvajanje projektov. "Tu mislim, da imamo nek dolg. Mnogi so se po nepotrebnem počutili premalo vključene. In to ne glede na to, da smo postavili 26 novih otroških igrišč, da mnoga slovenska mesta sanjajo o participativnem proračunu, mi pa smo ga izvedli in zdaj tudi za 100 odstotkov povišali sredstva v njem," je povedal.

"Upam, da bo res tudi to, kar je predsednik vlade že večkrat povedal, da se vsi skupaj moramo zavedati, da je Maribor drugo največje mesto, univerzitetno mesto, ki je bilo 500 let pod vladavino germanskih narodov, in da moramo biti tu ne najmanj ampak najbolj razviti, če hočemo to našo mlado državo ohraniti v teh mejah, če hočemo, da bodo mladi ljudje, ki smo jim tukaj dali vrtec, šolo in univerzo, iskali svojo srečo in jo gradili v lokalnem okolju."

Saša Arsenovič,
župan Maribora

Poudaril je, da se zaveda potreb in želja vseh delov mesta: "Sam sem bil na 68 obiskih mestnih četrti in krajevnih skupnosti, kar je dobro, ker imam zelo dobre informacije o tem, poznam sliko. Vem, da imajo vsi prav, karkoli si zaželijo, a moramo vedeti, da je denar omejena dobrina in žal nimamo tiskarne nekje v kleti," je opozoril.

"Upam, da bo res tudi to, kar je predsednik vlade že večkrat povedal, da se vsi skupaj moramo zavedati, da je Maribor drugo največje mesto, univerzitetno mesto, ki je bilo 500 let pod vladavino germanskih narodov, in da moramo biti tu ne najmanj ampak najbolj razviti, če hočemo to našo mlado državo ohraniti v teh mejah, če hočemo, da bodo mladi ljudje, ki smo jim tukaj dali vrtec, šolo in univerzo, iskali svojo srečo in jo gradili v lokalnem okolju," je dodal Arsenovič.

Probleme namerava reševati sistematično in v dogovoru z vsemi deležniki. "Ko bomo imeli zbrane vse potrebe, bomo na določeno temo, na primer cest, sklicali vse in jasno povedali, koliko denarja je na voljo in potem naredili jasen načrt, kaj in kje bomo delali v določenem letu. Verjamem, da bomo glede na vse do sedaj opravljeno delo in vse obljube, ki smo jih dali in še mnogo več, naleteli na razumevanje tudi na drugi strani," je pojasnil.

V mestnem svetu bo imela njegova lista največ, to je 12 sedežev. Med vsebinskimi točkami čaka novoizvoljene mestne svetnike med drugim drugo branje spornega občinskega prostorskega načrta. Kdaj bo to na seji, Arsenovič še ni znal povedati. "Za to še žal nimamo vseh soglasij mnenje dajalcev. Upam, da bodo do božiča ta soglasja prišla in potem bomo šli v to," je dejal.

Med izzivi, ki ga čakajo, je naštel reševanje problematike Farmadenta in toplotne izrabe odpadkov. "Potem bo velik izziv uskladiti nove projekte, kjer pričakujemo sofinanciranje z evropskimi sredstvi. Tu se bomo morali prešteti in pogledati, kaj najbolj potrebujemo in za kaj bomo dobili denar. Digitalizacija je velika tema, javnega holdinga predvsem. Na seznamu je še povezovanje kulture v organizacijski grozd. Želim si novih, svetlih vrtcev, ne pa te razpršenosti, ko morajo ravnateljice skrbeti za štiri ali pet lokacij, pa klicati obrtnike, namesto da bi se ukvarjale s programi. Izzivov je torej ogromno, vesel pa sem, da je ekipa vedno močnejša in da imamo iste cilje, tako da bo lažje delati," je optimist.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.