Ukrepi / Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

Obvezni delež za umetnost v javnih investicijah ni najbolje zaživel

Ministrstvo za kulturo je na včerajšnji seji nacionalnega sveta za kulturo (NSK) predstavilo poročilo, kako se v praksi izvaja t.i. obvezni delež za umetnost pri javnih investicijah na ravni države, ki je bil leta 2017 določen z novelo krovnega zakona v kulturi. Doslej edini tovrstni primer je uresničilo ministrstvo za javno upravo.

Tjaša Pureber iz direktorata za razvoj kulturnih politik je pojasnila, da se ta delež doslej ni izvajal v zadostni meri, zato na ministrstvu razmišljajo o določenih ukrepih, po katerih bi dosegli realizacijo tega dela zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo.

Kot prvi in doslej edini tovrstni primer je navedla ministrstvo za javno upravo leta 2021 pri ureditvi prostorov za upravno enoto Vrhnika in upravno enoto Ljubljana. Takrat so bila izbrana dela osem sodobnih avtorjev s področja fotografije. Ministrstvo je sicer prav tako lani objavilo poziv za člane strokovne komisije, ki jo je investitor dolžan upoštevati.

Umetniški delež, ki ga je DZ sprejel leta 2017, predvideva, da bi javni investitorji del sredstev za gradnjo ali obnovo objektov v javni lasti namenili za opremo teh objektov ali njihove okolice z umetniškimi deli. S tem bi kulturno obogatili javne prostore, povečali zanimanje za umetnost in likovnim umetnikom omogočili stabilnejše razmere za delo.

Kot je ocenila predsednica NSK Uršula Cetinski, bi ministrstvo za kulturo verjetno težko sledilo, kako se delež za umetnost izvaja v praksi, zato je kot možno rešitev predlagala formular na ministrstvu za finance, po katerem investitorji brez izpolnjevanja deleža za umetnost ne bi bili upravičeni do javnih sredstev.

Umetniški delež, ki ga je DZ sprejel leta 2017, predvideva, da bi javni investitorji del sredstev za gradnjo ali obnovo objektov v javni lasti namenili za opremo teh objektov ali njihove okolice z umetniškimi deli. S tem bi kulturno obogatili javne prostore, povečali zanimanje za umetnost in likovnim umetnikom omogočili stabilnejše razmere za delo.

NSK je ministrstvo k poročilu o izvajanju deleža za umetnost pozval na septembrski seji. Želel pa je izvedeti tudi, katere projekte in programe sta ministrstvo oziroma vlada uvrstila v načrt za okrevanje in odpornost in katere v operativni program za črpanje kohezijskih sredstev.

Kot je pojasnil državni sekretar Matevž Vidmar Čelik, je ministrstvo za kulturo v načrt za okrevanje in odpornost, ki ga je pripravila prejšnja vlada za blaženje posledic epidemije covida-19, vključeno na treh področjih. Na področju t.i. zelenega prehoda načrtujejo energetske sanacije nekaterih stavb v lasti ministrstva. Na področju digitalne preobrazbe med drugim predvidevajo platformo e-kultura ter nadgradnjo e-dediščine in e-arhiva.

Na področju trajnostne rasti je bilo prek razpisa izbranih šest državnih in 11 občinskih objektov kulturne dediščine, v katerih se poleg prenove razvijajo programi v povezavi s turizmom. Na občinski ravni je bilo namenjenih 15, na državni ravni pa 32 milijonov evrov.

V okviru evropske kohezijske politike je ministrstvo predvidelo 13 projektov, sredstva iz tega vira znašajo skoraj 70 milijonov evrov. Manjši del, 16 milijonov, bo namenjen revitalizaciji kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture v vzhodni kohezijski regiji, je povedal sekretar.