»Danes razprave tečejo na relaciji Janša - neJanša«

Nekdanji predsednik Državnega zbora Herman Rigelnik ob 30. obletnici prve parlamentarne seje v samostojni Sloveniji praviji, da so takrat tam sedeli najbolj sposobni ljudje za upravljanje države

Prvi predsednik Državnega zbora (DZ) Herman Rigelnik ob 30. obletnici ustanovne seje prvega sklica DZ ocenjuje, da so v njem takrat sedeli najbolj sposobni ljudje za upravljanje države, ki jih je Slovenija premogla. Takšnega sklica kasneje ni bilo več, slovenskemu parlamentu pa danes po Rigelnikovem mnenju manjka predvsem jasno začrtana razvojna politika.

Predsednik prvega sklica DZ Rigelnik kot enega največjih problemov, s katerim se soočata tako državni zbor kot tudi sama država, vidi odsotnost jasne razvojne politike, saj se te menjujejo z oblikovanjem različnih koalicij in so "od ene do druge koalicije postavljene na glavo".

Pred 30 leti, ko se je konstituiral prvi sklic DZ, je bila politika države jasno definirana; na področju notranje politike je bilo to oblikovanje demokratičnih institucij, na zunanjepolitičnem področju pa vstop Evropsko unijo in zvezo Nato, je v dneh pred 30. obletnico ustanovne seje prvega sklica DZ za STA dejal Rigelnik. Ocenjuje, da je državni zbor ob tem, ko se je moral tudi sam organizirati kot institucija, to "relativno dobro" izpeljal.

"Ljudje, ki so takrat sedeli v parlamentu, so bili visoko kvalificirani za upravljanje vseh političnih funkcij v državi. Razprava je bila na izjemno visokem nivoju, medtem ko imam danes bolj občutek, da te razprave tečejo bolj na relaciji Janša - neJanša."

Herman Rigelnik,
prvi predsednik Državnega zbora (DZ)

Poslanci, ki so takrat sedli v parlamentarne klopi, so po njegovem mnenju funkcije zasedli, ker so želeli državi tlakovati jasno pot v prihodnost in ne zaradi materialnih ugodnosti. Tako so po njegovem mnenju več kot očitne razlike med poslanci prvega sklica in poslanci kasnejših sklicev DZ. "Ljudje, ki so takrat sedeli v parlamentu, so bili visoko kvalificirani za upravljanje vseh političnih funkcij v državi. Razprava je bila na izjemno visokem nivoju, medtem ko imam danes bolj občutek, da te razprave tečejo bolj na relaciji Janša - neJanša," še opaža Rigelnik.

Poslanci prvega sklica DZ, izvoljeni 6. decembra 1992 na drugih demokratičnih volitvah v samostojni Sloveniji in prvih v državni zbor, so se na ustanovni seji sestali 22. decembra 1992. Sejo je do izvolitve prvega predsednika DZ Rigelnika vodil najstarejši poslanec France Bučar. Funkcijo podpredsednika so v prvem sklicu opravljali Miroslav Mozetič, Lev Kreft in Vladimir Topler.