Monika Weiss

 |  Mladina 52  |  Družba

Vizitacija milijonov

Vatikan preiskuje posle ljubljanske nadškofije

Nekdanji ljubljanski nadškof Alojz Uran si iz helikopterja ogleduje pokljuške gozdove

Nekdanji ljubljanski nadškof Alojz Uran si iz helikopterja ogleduje pokljuške gozdove
© Matej Leskovšek

Letošnji adventni čas v Nadškofijo Ljubljana ni prinesel le božičnega praznovanja, pač pa je dočakala tudi apostolskega vizitatorja. To je uradno ime za inšpektorja, ki ga v (nad)škofije z namenom popisa »težave« napoti Vatikan. Dva dni pred božičem je nadškofija v kratkem pojasnilu zapisala, da je vizitator splitsko-makarski nadškof Dražen Kutleša in da naj bi bil ljubljanski nadškof Stanislav Zore za vizitacijo zaprosil sam, in to že pred meseci, ker si »od začetka svoje škofovske službe prizadeva za preglednost in transparentnost« in »da bi neodvisni in zunanji strokovnjaki preverili poslovanje Nadškofije Ljubljana«.

Apostolska vizitacija je praviloma posredovanje ob ekscesih, ena obsežnejših je pri nas potekala leta 2011 ob gospodarskem zlomu mariborske nadškofije zaradi špekulativnih poslov njenih podjetij.

Tokrat naj bi bila pod drobnogledom skupina Metropolitana, prek katere ljubljanska nadškofija upravlja premoženje iz denacionalizacije, zlasti gozdove. Za skupino je »kura, ki nese zlata jajca,« podjetje Gozdno gospodarstvo Bled, ki je v stoodstotni lasti Metropolitane. Nadškofija je od leta 2014 iz nje pridobila nekaj več kot deset milijonov evrov dividend, od tega osem milijonov zgolj v zadnjih treh letih. Lani je skupina pridelala 4,1 milijona evrov novega čistega dobička, ima pa še 35 milijonov prenesenih, »starih« dobičkov.

Ravno zaradi teh finančnih virov, ki se stekajo v Ljubljano, se med slovenskimi cerkvenimi možmi pojavljajo spori. Marca je petletno predsedovanje Slovenski škofovski konferenci prevzel novomeški škof Andrej S

Letošnji adventni čas v Nadškofijo Ljubljana ni prinesel le božičnega praznovanja, pač pa je dočakala tudi apostolskega vizitatorja. To je uradno ime za inšpektorja, ki ga v (nad)škofije z namenom popisa »težave« napoti Vatikan. Dva dni pred božičem je nadškofija v kratkem pojasnilu zapisala, da je vizitator splitsko-makarski nadškof Dražen Kutleša in da naj bi bil ljubljanski nadškof Stanislav Zore za vizitacijo zaprosil sam, in to že pred meseci, ker si »od začetka svoje škofovske službe prizadeva za preglednost in transparentnost« in »da bi neodvisni in zunanji strokovnjaki preverili poslovanje Nadškofije Ljubljana«.

Apostolska vizitacija je praviloma posredovanje ob ekscesih, ena obsežnejših je pri nas potekala leta 2011 ob gospodarskem zlomu mariborske nadškofije zaradi špekulativnih poslov njenih podjetij.

Tokrat naj bi bila pod drobnogledom skupina Metropolitana, prek katere ljubljanska nadškofija upravlja premoženje iz denacionalizacije, zlasti gozdove. Za skupino je »kura, ki nese zlata jajca,« podjetje Gozdno gospodarstvo Bled, ki je v stoodstotni lasti Metropolitane. Nadškofija je od leta 2014 iz nje pridobila nekaj več kot deset milijonov evrov dividend, od tega osem milijonov zgolj v zadnjih treh letih. Lani je skupina pridelala 4,1 milijona evrov novega čistega dobička, ima pa še 35 milijonov prenesenih, »starih« dobičkov.

Ravno zaradi teh finančnih virov, ki se stekajo v Ljubljano, se med slovenskimi cerkvenimi možmi pojavljajo spori. Marca je petletno predsedovanje Slovenski škofovski konferenci prevzel novomeški škof Andrej Saje, preostali vodilni funkciji pa sta prevzela soboški in celjski škof Peter Štumpf in Maksimilijan Matjaž. Moč se je tako iz Ljubljane (prejšnji vodilni je bil ljubljanski nadškof Zore) preselila v druge škofije, te pa so začele opozarjati na razliko med bogato ljubljansko nadškofijo in drugimi, zlasti »svojimi« škofijami. O mnenju Vatikana nemara vse pove pripetljaj, ki se je zgodil med junijskim obiskom trojke Saje-Štumpf-Matjaž pri papežu. »Sredi pogovora je vstal, poklical tajnika in mu naročil, naj škofijama Murska Sobota in Celje nakaže konkreten finančni dar,« je v Domovini dogajanje opisal celjski škof Matjaž, šlo naj bi za nakazili po sto tisoč evrov. Papež naj bi si, tako Matjaž, »zelo želel več notranje solidarnosti, neke resnične sinodalnosti med slovenskimi škofijami in škofi«.

Spomladi so se zgodile spremembe tudi v Metropolitani, nadškof Zore je marca podpisal spremenjen statut. Ta po novem določa porabo dobička, ki mora iti »predvsem za namene« iz zakonika cerkvenega prava: »opravljanje božje službe, dostojno vzdrževanje klerikov in drugih služabnikov, opravljanje del svetega apostolata in krščanske dobrodelnosti, predvsem do ubogih«. V novem statutu je v nasprotju s prejšnjim zapisano, da morajo organi Metropolitane za posle, vredne več od 700 tisoč evrov, dobiti soglasje Svetega sedeža. Hkrati po novem družbo skupaj vodita vsaj dva direktorja, od katerih je eden vsakokratni glavni finančnik ljubljanske nadškofije (trenutno Blaž Gregorc), kar do zdaj ni bil pogoj.

Kaj v Metropolitani išče Vatikan, še ni jasno. Skupina, katere premoženje je v bilancah ocenjeno na 118 milijonov evrov, služi predvsem z gozdovi; od lanskih 62 milijonov evrov prihodkov jih je 41 ustvarila v tujini.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.