Biden / »Sanje Martina Luthra Kinga se še vedno niso uresničile«

Ameriški predsednik Joe Biden se je v nedeljo v baptistični cerkvi Ebenezer v Atlanti udeležil spominske maše za Martina Luthra Kinga mlajšega

Ameriški predsednik Joe Biden se je v nedeljo v baptistični cerkvi Ebenezer v Atlanti udeležil spominske maše za Martina Luthra Kinga mlajšega, leta 1968 umorjenega borca za pravice temnopoltih in Nobelovega nagrajenca za mir. V govoru je opozoril, da se sanje borca za pravice še vedno niso uresničile, ter pozval k boju za demokracijo.

Ameriški predsednik je zbrane v cerkvi Ebenezer spomnil na znameniti govor Martina Luthra Kinga Imam sanje in poudaril, da je še vedno naloga našega časa, da te sanje uresničimo. Opozoril je na številne grožnje demokraciji, pri čemer meni, da je svet sedaj na prelomnici, na kateri bodo ljudje morali izbrati med demokracijo in avtokracijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Dotaknil se je tudi stanja človekovih pravic v ZDA in dejal, da je bitka za dušo tega naroda večna. "Gre za stalen boj med upanjem in strahom, prijaznostjo in krutostjo, pravičnostjo in nepravičnostjo," je dejal in ob tem poudaril, da je duša Amerike utelešena v sveti trditvi, da smo vsi ustvarjeni enaki. "Ravno za to je King dal svoje življenje," je še dodal.

Martina Luthra Kinga je označil za enega od svojih junakov, ki mu je bil vedno v navdih, in dejal, da je v svojo pisarno postavil doprsni kip borca za pravice temnopoltih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Duša Amerike je utelešena v sveti trditvi, da smo vsi ustvarjeni enaki. Ravno za to je King dal svoje življenje."

Joe Biden,
ameriški predsednik

Bidna je na spominsko mašo na dan Kingovega rojstva povabil senator Raphael Warnock iz Georgie. Predsednika je nagovoril po uvodni skladbi in se pošalil, da se bo baptistična maša Bidnu verjetno zdela nekoliko razposajena. Prireditev v cerkvi se je končala s petjem pesmi gibanja za državljanske pravice We Shall Overcome. Danes v ZDA obeležujejo dan Martina Luthra Kinga.

Martin Luther King mlajši je vodil gibanje za državljanske pravice v ZDA od 50. let prejšnjega stoletja vse do atentata nanj leta 1968. FBI ga je imel pod nadzorom kot komunističnega simpatizerja, njegovo nenasilno gibanje pa je bilo ključno za potrditev zakonodaje o državljanskih pravicah leta 1964.

Leta 1963 je vodil pohod na Washington, kjer je pred množico več kot 200.000 ljudi na travniku National Mall imel svoj znameniti govor Imam sanje, v katerem je podal vizijo Amerike brez rasnega zatiranja. Leta 1964 je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado za mir, ko je bil star komaj 35 let.

V starosti 39 let so ga ustrelili v Memphisu v Tennesseeju, ko je pomagal stavkajočim smetarjem. Njegovo vztrajanje pri nenasilnem boju za pravice je še danes navdih za aktiviste, ki si prizadevajo za državljanske pravice in družbene spremembe.

xN9YUOhfODk

J3cWuA-WPSo

kDaEwJfUJAE

yftahfEGwT0