Komentar / Katalonsko gibanje za neodvisnost bo dokazalo, da se španski premier moti

Španske in francoske provokacije proti katalonskemu gibanju za noedvisnost 

19. januarja bo v Barceloni potekal vrh, ki ga je španski premier Sánchez sklical za srečanje s francoskim predsednikom Macronom. Sánchez je izjavil, da bo vrh v Barceloni lahko potekal mirno, "ker mu je uspelo izničiti katalonski proces za neodvisnost". Katalonsko gibanje za neodvisnost bo dokazalo, da se Sánchez moti.

Ko je v 18. stoletju nastala večina evropskih nacionalnih držav, je imela Katalonija vse, kar je predstavljalo narod (jezik, kulturo in lasten pogled na svet), in je bila enakovredna narodom, kot so Nemčija, Italija in Anglija. Toda bili smo poraženi v vojnah in katalonska država se ni rodila. Od takrat je Katalonija razdeljena: en del je v Španiji (večji del), drugi del pa v Franciji (manjši del). Zaradi velike volje do vztrajanja smo ohranili svojo nacionalno identiteto kljub temu, da nas je Španija (in tudi Francija) nameravala asimilirati. Španija je bila zasnovana s kastiljsko matrico in je poskušala odpraviti katalonsko identiteto in jezik, zato že štiri stoletja ne deluje in sproža nenehne katalonske upore proti Madridu.

Leta 2010 se je katalonska družba, ki je bila večinoma prepričana, da v Španiji ni možne rešitve, odločila za nov proces osamosvajanja (v preteklosti je bilo že veliko poskusov, ki so utonili v krvi in ognju), ki še vedno poteka (v katalonskem parlamentu je 52 % sedežev za neodvisnost), vrhunec pa je dosegel leta 2017, ko je katalonska vlada organizirala referendum o samoodločbi, na katerem je bilo 90 % glasov "za". Katalonija je upala, da se bo Španija odzvala demokratično, saj je večina katalonske družbe želela miren proces ločitve. Upala je tudi, da bo EU preprečila nasilen odziv. Toda Španija je poslala 10.000 policistov, ki so pretepli volivce, ki so se nenasilno uprli, EU pa ni rekla ničesar.

Katalonija je upala, da se bo Španija odzvala demokratično, saj je večina katalonske družbe želela miren proces ločitve.

Zdaj se predsednik Sánchez hvali, da je umiril Katalonijo (kot da bi govoril o umirjeni koloniji), saj je tam manj aktivnosti za neodvisnost kot leta 2017. Izpustil je 9 političnih zapornikov (čeprav jih je še naprej preganjal, saj jih preganja 3 600, 400 Kataloncev pa še vedno čaka na sojenje) in dvakrat v štirih letih sklical pogajalsko mizo z gibanjem za neodvisnost, kar se zdi posmehljivo.

Če je mobilizacija manjša, je to zato, ker gibanje na ulicah demonstrira že 12 let, ker se je zaradi pandemije ustavilo in ker je zaradi ostre sodne represije del gibanja za neodvisnost upočasnil gibanje v strahu pred nedemokratično in neusmiljeno državo. Ker pa Sánchez še naprej ignorira željo večine Kataloncev (80 %), da se spor reši z referendumom in ne z vsiljevanjem, želja po neodvisnosti ostaja nedotaknjena, gibanje za neodvisnost pa je še naprej odločeno doseči neodvisno katalonsko državo, ki bo katalonski narodni manjšini omogočila svoboden razvoj in blaginjo.

Jordi Oriola Folch,
Barcelona 

Wft0FLcQArw

7Z8VJ43HGz4