STA

 |  Svet

Lani so umorili 50 odstotkov več novinarjev kot v letu 2021

Unesco opozarja na zaskrbljujoč porast umorov novinarjev v svetu

© Unesco

Lani so po svetu umorili 50 odstotkov več novinarjev in medijskih delavcev kot v letu 2021, v včeraj objavljenem poročilu opozarja Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Izpostavlja, da so lani ubili 86 novinarjev ali enega na štiri dni.

Po podatkih Unesca so leta 2021 po svetu ubili 55 novinarjev, so sporočili iz te agencije ZN.

Po več zaporednih letih upadanja je strmo naraščanje števila ubitih novinarjev izredno zaskrbljujoče, je včeraj v Parizu opozorila generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay.

"Oblasti morajo podvojiti prizadevanja za končanje teh zločinov in zagotoviti, da bodo storilci obsojeni, saj je brezbrižnost glavni dejavnik v tem ozračju nasilja," je poudarila. Unesco namreč ugotavlja, da v 86 odstotkih primerov za umore novinarjev niso nikomur sodili.

Spomnila je, da se je število ubitih novinarjev in medijskih delavcev med letoma 2019 in 2021 zmanjšalo na povprečno 58 na leto v primerjavi z 99 v letu 2018. Zdaj pa se je znova znatno povečalo, kar pri Unescu obžalujejo.

"Oblasti morajo podvojiti prizadevanja za končanje teh zločinov in zagotoviti, da bodo storilci obsojeni, saj je brezbrižnost glavni dejavnik v tem ozračju nasilja."

Audrey Azoulay,
generalna direktorica Unesca

Od 86 novinarjev, ki so jih ubili lani, so jih 19 ubili v Mehiki, 10 v Ukrajini ter devet na Haitiju, v poročilu navaja Unesco. Več ko polovico, 44, so jih ubili v Latinski Ameriki in Karibih, tri četrtine pa v državah, kjer ni obsežnih oboroženih konfliktov.

Motivi za umore novinarjev so bili "maščevanje zaradi poročanja o organiziranem kriminalu, oboroženih spopadih ali porastu ekstremizma ter poročanja o občutljivih temah, kot so korupcija, okoljski zločini, zloraba oblasti in protesti," je navedel Unesco.

Približno polovico od lani umorjenih novinarjev so ubili, ko niso opravljali svojega dela, temveč "ko so bili na poti, doma, na parkiriščih ali drugih javnih krajih," so sporočili iz Unesca. Izpostavili so, da to dokazuje, da za novinarje ni varnega prostora niti v prostem času.

Poleg umorov se novinarji soočajo tudi z drugimi oblikami nasilja, kot so "prisilna izginotja, ugrabitve in samovoljna pridržanja, pravna nadlegovanja in digitalno nasilje, zlasti nad novinarkami", še navaja Unesco.

7PwE5Munzy0

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.