Matic Gorenc

 |  Družba

Slovenci naklonjeni teorijam zarote

Anketa razkriva, da prebivalci Slovenije nadpovprečno verjamejo v različne teorije zarote

Evropska družboslovna raziskava (ESS) za odboje 2020-2022 je izmerila delež ljudi, ki verjamejo v različne teorije zarote v štirinajstih evropskih državah. Pokazala je, da smo Slovenci blizu vrha, prehitele so nas le Hrvaška, Bolgarija in Severna Makedonija.

Teorije zarote so skokovit porast doživele v obdobju zadnjih treh let, kolikor traja epidemija koronavirusa. Nekateri verjamejo, da je bil virus umetno narejen v kitajskem laboratoriju z namenom napada na zahod, drugi mislijo, da so ga v resnici ustvarili Američani. V Združenih državah Amerike je postalo popularno tudi gibanje QAnon, del katerega so podporniki nekdanjega predsednika Trumpa. Verjamejo, da ZDA nadzoruje majhna skupina kanibalističnih satanistov, ki spolno zlorabljajo otroke, poleg vsega tega pa so se lotili še Trumpa. Vračajo se tudi že preživete teorije, ki kot skupino, ki hoče prevzeti svet, identificira jude.

Posledice tovrstnih teorij zarot smo lahko videli 6. januarja 2021, ko so Trumpovi privrženci, podžgani s teorijami o volilnih prevarah, z namenom razveljaviti volitve vdrli v ameriški kapitol. Na skoraj natančno drugo obletnico tega dogodka, 9. januarja, so s podobnimi teorijami zarote v brazilski parlament vdrli podporniki skrajno desnega politika Jaira Bolsonara, ki je nekaj mesecev pred tem izgubil volitve.

Vračajo se tudi že preživete teorije, ki kot skupino, ki hoče prevzeti svet, identificira jude.

V taki družbeni klimi so torej raziskovalci iz Evropske družboslovne raziskave (ESS) opravili raziskavo, kjer so respondentom postavili tri trditve, s katerimi so se lahko močno ne strinjali, ne strinjali, niti ne strinjali, niti strinjali, strinjali in močno strinjali. Prva trditev je bila, da majhna, skrivna skupina ljudi sprejema vse pomembnejše odločitve v svetovni politiki, druga, da znanstveniki spreminjajo, fabricirajo ali skrivajo dokaze z namenom zavajanja javnosti, tretja pa, da je koronavirus rezultat prikritih aktivnosti neke vlade ali organizacije.

S trditvami so se najmanj strinjali prebivalci Norveške. Da svet obvladuje skrivna peščica, se je strinjalo in močno strinjalo okoli 13%, da znanstveniki ponarejajo dokaze 17% in da je koronavirus umetno narejen 11%. Najbolj so se s trditvami strinjali prebivalci Severne Makedonije, okoli 59% jih je verjelo v skrivno peščico vladarjev, da znanstveniki ponarejajo dokaze 50% in da je koronavirus umetno ustvarjen 54%. V povprečju je nekaj več Evropejcev verjelo v obstoj skrivne skupine vplivnežev kot v drugi dve trditvi, v Estoniji in Litvi pa je najbolj popularna teorija o umetnem nastanku koronavirusa.

V Sloveniji po podatkih raziskave okoli 50% ljudi verjame v obstoj skrivne peščice, da znanstveniki ponarejajo dokaze verjame 38%, v umetni izvor koronavirusa pa 36%.

V Sloveniji po podatkih raziskave okoli 50% ljudi verjame v obstoj skrivne peščice, da znanstveniki ponarejajo dokaze verjame 38%, v umetni izvor koronavirusa pa 36%. To Slovenijo med štirinajstimi državami uvršča na četrto mesto. Pri nas izstopa prepričanje, da svetovno politiko usmerja skrivna peščica, v primerjavi pa relativno malo Slovencev verjame, da je bil koronavirus umetno ustvarjen, čeprav je še vedno zaskrbljujoče, da to verjame več kot tretjina vprašanih.

Splošni vzorec, ki ga je možno opaziti, je, da se državljani zahodnih razvitih držav manj pogosto strinjajo z vsemi tremi trditvami, število se povečuje, ko potujemo proti jugu in vzhodu. Kljub temu pa razvitost posamezne države ni najboljši faktor za predvidevanje odstotka ljudi, ki verjame v teorije zarote. Litva, ki ima od Slovenije nižji BDP na prebivalca in nižji indeks kvalitete življenja, se je uvrstila tri mesta za Slovenijo. Estonija, s katero se zaradi podobne velikosti, BDP-ja na prebivalca in kvalitete življenja pogosto primerjamo, je celo šest mest za Slovenijo.

Raziskava ugotavlja, da je odločilno vlogo v porastu teorij zarote imela epidemija koronavirusa, vprašanje pa je, če se bo trend umiril ali pa se bo v vse bolj politično napeti družbi še stopnjeval, morda tudi Slovenci dobimo svoj »6. januar«.

Boljši prediktor strinjanja s teorijami zarote je še ena številka, ki jo je anketa merila in sicer koliko državljani posameznih držav zaupajo drug drugemu. Manj kot si prebivalci neke države zaupajo, bolj je verjetno, da verjamejo teorijam zarote. V Sloveniji je povprečna mera zaupanja v merilu 1 do 10 nekaj več kot 4.5, najmanjša je v Bolgariji, kjer je okoli 3.5, najvišja pa na Finskem, kjer je blizu 7. V tem sta izjemi Italija in Grčija, kjer je medsebojno zaupanje nizko, kljub temu pa so teorije zarote manj popularne. To lahko pripišemo hudim posledicam covidne krize v teh državah. V Sloveniji imamo torej glede na ekonomske in socialne kazatelje dokaj nizko zaupanje drug v drugega, Hrvati so v podobni situaciji.

Raziskava ugotavlja, da je odločilno vlogo v porastu teorij zarote imela epidemija koronavirusa, vprašanje pa je, če se bo trend umiril ali pa se bo v vse bolj politično napeti družbi še stopnjeval, morda tudi Slovenci dobimo svoj »6. januar«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.